|
|
|
|
|
|
|
1.5.3.1 Pojem električne napetosti
|
|
|
|
|
Do poznavanja in razumevanja fizikalnih pojavov je lažje priti s
poskusom, merjenjem, ugotavljanjem in sklepanjem. To še posebej velja za
električne, dokaj abstraktne pojave. Če pozorno izvedemo naslednji
poskus, vsaj v mislih, bomo lažje sklepali. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Poskus
1.5.3.1.1:
|
|
|
|
|
Na kovinski, med seboj izolirani in
električno nevtralni krogli (sl. 1.5.3.1.1) priključimo
»črpalko« prostih elektronov, npr. influenčni generator. Na eno
od krogel priključimo elektroskop (sl. a) in generator poženemo
(sl. b). |
|
|
|
|
|
|
► |
Elektroskop pokaže odklon – z ločitvijo elektrin smo krogli
naelektrili. |
|
|
|
|
|
|
Privlačne sile ločenih elektrin predstavljajo težnjo k
vzpostavitvi prvotnega stanja, to je k izravnavi (ravnovesju)
elektrin oziroma razelektrenju. Zato naelektreni krogli
premostimo s kovinskima vodnikoma in tlivko (sl. c): |
|
|
|
|
|
|
► |
Tlivka za trenutek zatli, kazalec elektroskopa se vrne v izhodišče. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Za ločevanje elektrin in elektrenje teles je potrebno
delo. |
|
► |
Posledica ločevanja elektrin sta električna potenciala
naelektrenih teles. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Težnja k vzpostavitvi ravnovesja elektrin je odraz
različnih električnih potencialov teles in je lahko vzrok za tok
elektrine med telesi v smislu razelektrenja. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Težnji k vzpostavljanju ravnovesja med različnimi elektrinami
pravimo električna napetost. |
|
► |
Električna napetost je lahko vzrok toka elektrine. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|