Prenosi električne energije in informacij ter fizikalni principi delovanja elektroenergetskih in elektronskih naprav narekujejo električne napetosti, ki se pogosto med seboj razlikujejo po velikosti in smeri ter značaju velikosti in smeri (stalna, spremenljiva, …).

Če električna napetost v nekem daljšem časovnem intervalu ima stalno smer in velikost, imenujemo takšno napetost enosmerna napetost. Grafični prikaz časovne odvisnosti enosmerne napetosti, pravimo mu tudi časovni diagram, prikazuje slika 1.5.3.7.1:. Če pa električna napetost v nekem daljšem času periodično spreminja velikost in smer, npr. tako, kot to prikazuje slika 1.5.3.7.2, imenujemo takšno napetost izmenična napetost. V elektroniki pa pogosto uporabljamo tudi sestavljene oblike napetosti, katere primer prikazuje slika 1.5.3.7.2.

Značilni izvori enosmerne napetosti so galvanski členi, akumulatorske celice, termočleni in svetlobne celice, izvori izmenične napetosti pa generatorji v elektrarnah, alternatorji avtomobilov, tongeneratorji, lahko pa tudi mikrofoni, radijske in TV antene, ...

Iz praktičnih razlogov (poenotenje, poenostavitev ter pocenitev izvorov in porabnikov) so električne napetosti standardizirane. Napetosti, ki jih v praksi uporabljamo najpogosteje, prikazuje preglednica 1.5.3.7.1

Preglednica 1.5.3.7.1:  Standardizirane električne napetosti

Velikosti napetosti kemijskih, svetlobnih in podobnih izvorov zaradi posebnosti delovanja in načina uporabe niso zajete v dani preglednici. Z njimi se bomo seznanili v poglavju o elektrokemiji.

Vrste in velikosti električnih napetosti izvorov so pomembne za pravilno delovanje električnih naprav. V električnem omrežju, na katero so priključena gospodinjstva, je izmenična napetost 230 V in 400 V. Priključitev porabnika, ki je narejen za enosmerno napetost 9, 12 ali 24 V, na omrežno napetost, bi za porabnik bila usodna.

Pri osnovnem preverjanju napetosti izvorov, pa tudi znotraj električnih naprav, si pogosto pomagamo z enostavnejšimi preizkuševalniki napetosti (sl. 1.5.3.7.1 in 1.5.3.7.2). Z najenostavnejšim preizkuševalnikom, s tlivko (1.5.3.7.1), preverjamo predvsem prisotnost električnega potenciala v faznem vodniku elektroenergetskih inštalacij⁵. S sodobnejšim elektronskim preizkuševalnikom lahko ugotavljamo vrsto, polariteto in orientacijsko velikost napetosti, pri zahtevnejših preverjanjih električne napetosti pa uporabimo voltmetre (sl. 2.2.3).

¹ začetnici angleških besed DIRECT CURRENT

² začetnici angleških besed ALTERNATING CURRENT

³ Prej 220 V

⁴ Prej 380 V

⁵ Za tlenje tlivke je potrebna napetost več kot 100 V