|
|||||||||||||||
 |
|
|
|
|
|||||||||||
2.2.2 TOČNOST MERILNIKA |
|||||||||||||||
| Pri vsakem merjenju je zaradi neidealnosti merilnikov prisotna določena razlika odčitane in prave vrednosti količine. Vzrok netočnosti merilnika je predvsem v pretvarjanju velikosti količine, ki jo merimo, v številčni prikaz pri digitalnih merilnikih in v ustrezni odklon kazalca pri analognih merilnikih. | |||||||||||||||
|
 |
||||||||||||||
 |
|
|
|||||||||||||
|
Kljub takim nespodbudnim dejstvom pa merilniki, ki jih uporabljamo v praksi, omogočajo merjenja, katerih odčitane vrednosti so dovolj blizu pravim vrednostim merjene količine. Pogreške računamo predvsem pri laboratorijskih merjenjih, računa za digitalne in analogne merilnike pa se med seboj nekoliko razlikujeta. |
|||||||||||||||
| Pri merjenju z analognim merilnikom pa je pomembno poznati tudi relativni pogrešek, ki je določen z razmerjem absolutnega pogreška in odčitane vrednosti. Ker ima absolutni pogrešek po celem merilnem območju isto vrednost, relativni pogrešek proti začetku skale hitro narašča. Doseže lahko tudi 50, 100 ali še več odstotkov odčitane vrednosti, zato so rezultati meritev z odčitavanjem v bližini začetka skale, tudi za splošno prakso, praviloma, neuporabni. | |||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| 2.2.2.1 Prednosti in slabosti analognih in digitalnih merilnikov | |||||||||||||||
  |
|||||||||||||||
|
|