|
|
|
|
|
|
|
2.7.2.2 Odvisnost električnega dela
|
|
|
|
|
Ugotovili smo že, da za ustvarjanje električne napetosti U morajo
npr. generatorji elektrarn opravljati delo ločevanja elektrin (sl.
2.7.2.2.1), ki je enako W = Q ·
U. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ker je električno delo prenosa iste elektrine Q skozi porabnik
pod vplivom ustvarjene napetosti U enako delu ustvarjanja napetosti,
lahko delo električnega toka skozi porabnik ali delo električnega
porabnika računamo na osnovi enake enačbe: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Ws) U(V);
Q(C) |
|
|
Enačba
2.7.2.2.1: Računanje dela
električnegatoka |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Električno delo je premo sorazmerno z
električno napetostjo in množino prenesene elektrine. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enačba 2.7.2.2.1 pa za računanje dela električnega
toka ni praktična, saj elektrina Q ni enostavno določljiva, ne z
merjenjem in ne z računanjem. Na osnovi enačbe za jakost toka I =
Q/t in Ohmovega zakona pa lahko dobimo za računanje dela
bolj praktične enačbe. V enačbi W = Q · U
upoštevajmo, da je Q = I · t, U =
I · R ali tudi, da je I = U / R.
Dobili bomo: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Ws) U(V);
I(A);
t(s) |
|
|
Enačba
2.7.2.2.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Ws) I(A);
R(Ω);
t(s) |
|
|
Enačba
2.7.2.2.3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Ws) U(V);
R(Ω);
t(s) |
|
|
Enačba
2.7.2.2.4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Delo električnega toka je premo sorazmerno
z napetostjo, tokom in časom opravljanja. |
|
|
► |
Delo električnega toka je premo sorazmerno
s kvadratom toka, upornostjo električnega
porabnika in časom opravljanja. |
|
|
► |
Delo električnega toka je premo sorazmerno
s kvadratom napetosti in časom opravljanja, ter
obratno sorazmerno z upornostjo porabnika. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V splošni elektrotehniški praksi je praviloma znana
moč porabnika, npr. grelnika, žarnice, motorja,... Zato lahko delo
električnega toka ali porabnika najpogosteje in najenostavneje računamo
že na osnovi enačbe 4.2.1: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Ws) P(W);
t(s) |
|
|
Enačba
2.7.2.2.5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Električno delo je premo sorazmerno z močjo
električnega porabnika in časom opravljanja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ker je Ws relativno majhna enota, uporabljamo na področju
elektroenergetike za merjenje dela kilovatno uro (kWh).
Tudi merilniki električnega dela v gospodinjstvih (števci) merijo delo v
kWh in tudi obračunska enota za vrednotenje in plačilo električnega dela
je kWh. |
|
|
|
|
|
|
|
1 kWh = 1 kW ∙ 1h = 103
W ∙ 3600 s = 3,6 ∙ 106
Ws = 3,6 ∙ 106
J |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Delo 1 kWh opravi električni tok, če električni porabnik z
močjo 1 kW deluje 1 uro. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pogosto bomo rezultate računanja električnega dela pretvarjali tudi v
obratni smeri, zato zapišimo še: |
|
|
|
|
|
|
|
1 J = 1 Ws = 1/3,6 ∙ 106
kWh = 0,278 ∙ 10-6 kWh. |
|
|
|
|
|
|
|
Primer
2.7.2.2.1:
|
Električni spajkalnik, katerega moč je 50 W,
je deloval 4 ure. Kolikšno električno delo je bilo opravljeno?
W = P · t = 50 W · 4 h = 200 Wh
= 0,2 kWh |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Primer
2.7.2.2.2:
|
V kolikšnem času bo električni tok opravil
delo 1 kWh, če je moč žarnice 100 W?
W = P · t
=>
t = |
W
P
|
|
= |
1 kW
100 W
|
|
= |
1000 kW
100 W
|
|
= 10 h |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Primer
2.7.2.2.3:
|
Kolikšno električno delo opravi električni tok
v enem mesecu (30 dni), če imamo električni porabnik s podatki 230 V
/ 0,45 A vključen dnevno povprečno 4 ure?
W = U · I · t = 230 V ·
0,45 A · 4 h · 30 = 12400 Wh = 12,4 kWh |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Primer
2.7.2.2.4:
|
Skozi električni grelnik z upornostjo 11 Ω
teče tok 20 A po vodnikih, katerih skupna upornost je 0,1 Ω.
Kolikšno električno delo opravi tok v grelniku in kolikšno v
vodnikih v času 10 h?
Wgr = I2 ·
Rgr · t
= (20 A)2 ·
11 Ω · 10 h = 44000 Wh = 44 kWh
Wvod = I2 ·
Rvod · t
= (20 A)2 ·
0,1 Ω · 10 h = 400 Wh = 0,4 kWh |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|