|
|
 |
|
|
|
|
|
|
3.3.2.5 Moč
sestavljene vezave porabnikov
|
|
|
|
|
|
Kljub temu, da so sestavljene vezave bolj domena
elektronike, kjer nimamo opravkov z večjimi močmi, pa je poznavanje moči
tudi v sestavljenih tokotokokrogih pomembno, predvsem iz dveh razlogov: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Poznavanje potrebne moči posameznega elementa je
pomembno zaradi dimenzioniranja samega elementa (fotografija
3.3.2.5.1)! |
|
|
► |
Miniaturizacija elektronskih vezij
narekuje manjšo porabo energije, torej manjšo moč delovanja
posameznega elementa in manjšo skupno moč oziroma
potrebno moč izvora! |
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tudi porabnikom sestavljene vezave mora energijo in moč, vsakemu
posebej, zagotoviti izvor napetosti. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Moč delovanja izvora napetosti je enaka
vsoti moči delujočih porabnikov sestavljene vezave! |
|
|
► |
Skupna moč porabnikov sestavljene vezave je enaka
vsoti moči posameznih porabnikov! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Velja torej podobno, kot smo spoznali že v vseh dosedanjih vezavah
porabnikov: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(W) |
|
P1
(W);
P2
(W); P3
(W); . . . |
|
|
|
|
|
|
|
 |
Primer:
|
|
|
|
|
|
Vezava iz poskusa
3.3.2.1.1 (slika 3.3.2.1.1) je
realizirana z upori, ki so izdelani za enake moči. Za kolikšno
moč morajo biti izdelani (dimenzionirani) upori in kolikšna mora
biti moč izvora? |
|
|
|
|
|
|
|
Poiskati moramo upor vezave na katerem je
največja dejanska moč. Če ne gre drugače, izračunamo moč vsakega
porabnika posebej in ugotovimo, katera je največja. V našem primeru
lahko na osnovi analize slike 3.3.3 ugotovimo, da je upor z
največjim tokom in največjim padcem napetosti (iščemo
največji produkt toka in napetosti),
R1. |
|
|
|
|
|
|
|
P1
=
U1
·
I1 = 7,5 V · 60 · 10-3
A = 0,45 W |
|
|
|
|
|
|
|
Izbrali bomo upore, ki so dimenzionirani za moč ½ W! |
|
|
|
|
|
|
|
Potrebna moč izvora napetosti: |
|
|
|
|
|
|
|
P
=
U
·
I = 12 V · 60 · 10-3
A = 0,72 W |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
  |
|
|
