|
|
|
|
|
|
|
3.4.1 NOTRANJA UPORNOST NAPRAV
|
|
|
|
|
Električno upornost smo do sedaj obravnavali predvsem
kot lastnost snovi in vodnikov električnega toka ter
uporov in njihovih vezav. Nekoliko smo jo posplošili tudi na
porabnike in jo omenili pri merilnikih. Pri vodnikih smo jo
računali kot snovno geometrijsko lastnost, na splošno pa je upornost, po
Ohmovem zakonu, vedno določena s kvocientom napetosti in toka: |
|
|
|
R | = |
U
I |
|
| |
|
(Ω)
U(V); I(A) |
|
|
|
|
Napetost med sponkama in tok skozi
napravo med sponkama (sl. 3.4.1.1) sta značilnost poljubne
delujoče električne naprave, zato pri vsaki od njih lahko govorimo o
določeni upornosti med njenima priključnima sponkama. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Upornost električne naprave med njenima
priključnima sponkama imenujemo
notranja upornost
naprave (Rn). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ali lahko notranjo upornost naprave izmerimo kar z
Ω-metrom ali izračunamo po omenjeni enačbi Ohmovega zakona? Če bi
naprava bila sestavljena samo iz uporov in vodnikov z
ohmsko upornostjo, bi odgovor bil da, ker praviloma to ni
tako, pa v večini primerov, žal, ne. Notranja upornost je na
splošno zahtevnejša lastnost, kot je videti na prvi pogled. Z njo
se bomo celoviteje seznanili pri obravnavi izmeničnih električnih
tokokrogov ter elektronskih vezij in naprav. |
|
|
|
|
|
|
|
Pri energetskih porabnikih, kot so npr. hladilnik, pečica,
..., se z notranjo upornostjo ne ukvarjamo, saj si z njo, čeprav
obstaja, nimamo kaj pomagati. Notranje upornosti izvorov
električne napetosti in merilnikov pa lahko pomenijo v
električnih tokokrogih tudi resno motnjo, zato jih moramo poznati
in tudi znati upoštevati. |
|
|
|
|
|
|
|
Na področju elektronike, kjer posamezne sklope in naprave vežemo
v sisteme (npr. mikrofon−ojačevalnik−zvočnik), pa je poznavanje
notranjih upornosti za optimalno prenašanje signalov in moči
med sklopi sistema zelo pomembno. O vplivu notranje upornosti na
prenos moči bomo nekaj spregovorili že v okviru tega poglavja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|