3.4.2 REALNI IZVORI NAPETOSTI

KAZALO

    

 

 

3.4.2.4 Stabilnost napetosti realnega izvora

     
 

Za izvor napetosti bi bilo idealno, če se njegova delovna napetost oziroma napetost, ki jo posreduje porabniku, po obremenitvi ali spremembi toka bremena ne bi spremenila (sl. 3.4.2.4.1). To sicer pri realnih izvorih ni mogoče, lahko pa vplivamo na razmere v tokokrogu tako, da so omenjene spremembe (sl. 3.4.2.4.2) čim manjše oziroma znotraj sprejemljivih.

  

SLIKA

Slika 3.4.2.4.1: Obremenitev idealnega izvora
 

SLIKA

Slika 3.4.2.4.2: Obremenitev realnega izvora
 
       
 
►  

Merilo kakovosti izvora napetosti je tudi stabilnost njegove izhodne napetosti pri spremenljivi obremenitvi. Izrazimo jo s % spremembe izhodne napetosti (∆Ub) pri največji spremembi obremenitve.

 
       
 

Odstotno spremembo izhodne napetosti lahko izrazimo z enačbo:

    
 
∆Ub%=
Uo - Ubmax

Ubmax
·
100
%
    
 

Razlika napetosti v števcu izraza je enaka padcu napetosti na notranji upornosti izvora (sl. 3.4.2.1.3), zato lahko zapišemo:

    
 
∆Ub%=
Unmax

Ubmax
·
100
%
    
 

Napetosti števca in imenovalca sta povzročeni z maksimalnim tokom bremena. Če ju torej delimo z Ibmax, bomo po Ohmovem zakonu, dobili pripadajoči upornosti Rn in Rb.

    
 
∆Ub%=
Rn

Rb
·
100
%
(%)
Rn(Ω);  Rn(Ω)
   
       
 
►  

Sprememba izhodne napetosti izvora bo pri spremembi toka bremena tem manjša, čim manjše je razmerje notranje upornosti izvora in upornosti bremena.

 
       

Primer 3.4.2.4.1:

  
       

Primer 3.4.2.4.2: