Za enostavni električni tokokrog z realnim izvorom smo ugotovili, da porabnik prejme od izvora največjo moč v primeru, ko je njegova upornost enaka notranji upornosti izvora. Podobno velja tudi za element sestavljenega oziroma zahtevnejšega tokokroga (sl. 3.5.4.1).

Ko enkrat poiščemo nadomestni izvor za element vezave, je nadaljnji račun enak računu v enostavnem električnem tokokrogu. Za primer mostične vezave, ki smo jo že obravnavali, bi torej porabnik prejel največjo možno moč pri upornosti 5 Ω.