4.1 ELEKTRIČNO POLJE

KAZALO

   

 

4.1.6 ELEKTRIČNA PREBOJNA TRDNOST IZOLANTOV (Ep)

     
 

S povečevanjem jakosti električnega polja v izolantih naraščajo električne sile na elektronske ovoje atomov in s tem deformacija oziroma vedno izrazitejša polarizacija atomov izolanta (sl. 4.1.6.1). Kam lahko vodi tako povečevanje električne poljske jakosti?

   

HITRE POVEZAVE

Vloga izolantov v električnem polju

 

SLIKA

Slika 4.1.6.1: Vpliv jakosti polja na polarizacijo

 

SLIKA

Slika 4.1.6.2: Pretok elektrine skozi izolant

 

SLIKA

Slika 4.1.6.3: Močno polje trga elektrone atoma

 

VIDEO

Video 4.1.6.1: Električno polje med dvema poloma in električni preboj

 

VIDEO

Video 4.1.6.2: Preboj izolanta

 

VIDEO

Video 4.1.6.3: Električna prebojna trdnost in sila na dielektrik

 
       

Poskus 4.1.9:
 

 
       
 

Zmanjšanje odklona kazalca elektroskopa kaže na zmanjšanje elektrine na kroglama po preskoku iskre med njima. Ker je edina možna pot razelektrenja pot iskre, lahko sklepamo:

     
       
 

Pretok elektrine (električni tok) je pri določenih pogojih mogoč tudi skozi izolacijsko snov (v našem primeru skozi zrak).

 

 
       
 

Z naraščanjem električne poljske jakosti v izolantu in z njo električnih sil na elektrone atomov izolanta električni dipoli atomov postajajo zmeraj izrazitejši (sl. 4.1.6.1), dokler pri določeni jakosti električnega polja zunanje električne sile ne premagajo notranjih električnih sil atomov in odtrgajo najšibkeje vezane elektrone elektronskega ovoja (sl. 4.1.6.3). Tako dobimo v izolantih gibljive elektrone.

     
       
 

Pri določeni jakosti električnega polja postane izolant prevoden. Pojavu pravimo električni preboj izolanta.

 
► 

Električni poljski jakosti, ki je potrebna za preboj izolanta, pravimo električna prebojna trdnost izolanta (Ep).

 

 
       
 

Električno prebojno trdnost lahko za primer homogenih električnih polj izrazimo z električno prebojno napetostjo (Up):

     
       
 
Ep 
Up

d
V

m

Up(V); d(m)

   
       
 

Električna prebojna trdnost je določena z električno prebojno napetostjo na enoto debeline izolanta.

 

 
       
 

Če med krogli v poskusu 4.1.9 vstavimo različne izolante (papir, pleksi steklo, … ) enakih debelin, bomo ugotovili preboje pri različnih napetostih.

     
       
 

Različni izolanti imajo različne električne prebojne trdnosti.

 

 
       
 

Električna prebojna trdnost izolanta je nekoliko odvisna tudi od temperature, vsebovane vlage ter vrste in načina vklopa napetosti, zato so v priročnikih najpogosteje zbrane srednje vrednosti električnih prebojnih trdnosti pri temperaturi 20°C (preglednica 4.1.3).

     
       
  Preglednica 4.1.3: Prebojne trdnosti izolantov    
 

 

Izolant (pri 20°C)

Ep(V/m) · 106

  zrak 3
 

trd papir

10
  trda guma 10
  transformatorsko olje 15
  porcelan 20
  polivinilklorid (PVC) 50
  polistirol 80
   
       
       

Primer

 
       
       
 

Ker električni preboj izolantov spremlja tudi toplotni učinek, so posledice električnih prebojev pri različnih izolantih lahko različne. Pri organskih izolantih pusti trajnejši električni tok preboja na svoji poti zoglenelo sled, ki predstavlja trajno prevodnost in pomeni neuporabnost izolanta. Tekoči in plinasti izolanti pa se po preboju regenerirajo in ohranijo izolacijske lastnosti (npr. zrak po streli ali preskoku iskre na svečki motorja … ).