Praktične izvedbe kondenzatorjev so različne (fotografija
4.2.1.1). Njihova kapacitivnost ni vedno enostavno določljiva, zato se
bomo seznanili s kapacitivnostjo izvedbe, ki sestoji le iz dveh
vzporednih prevodnih plošč in dielektrika (slika 4.2.1.2.1).
Kapacitivnost kondenzatorja je snovnogeometrijska lastnost.
►
Kapacitivnost kondenzatorja je premo sorazmerna z
dielektričnostjo dielektrika in površino plošč ter
obratno sorazmerna z medsebojno razdaljo plošč.
Enačba 4.2.1.2.1 velja za kondenzatorje s homogenim
električnim poljem ter določljivo površino in medsebojno razdaljo
plošč (slika 4.2.1.2.1). V osnovi pa velja za vse kondenzatorje, da večjo
kapacitivnost dobimo z večjo površino plošč in manjšo razdaljo med
njimi.
Do zanimive ugotovitve pridemo pri dimenzijah
kondenzatorja na
sliki 4.2.1.2.2. Za tak primer lahko na osnovi
enačbe 4.2.1.2.1
sklepamo:
►
Kapacitivnost kondenzatorja pri A = 1 m2
in d = 1 m je določena z dielektričnostjo
dielektrika kondenzatorja.
►
Dielektričnost dielektrika kondenzatorja je določena s
kapacitivnostjo kondenzatorja pri A = 1 m2
in d = 1 m.
Odvisnost kapacitivnosti (enačba
4.2.1.2.1) omogoča uporabo
kondenzatorja tudi kot dajalnika signala, ki ga elektronsko vezje
naprave preoblikuje v koristno informacijo (sliki 4.2.1.2.3).
Kondenzator sestoji iz dveh aluminijastih plošč s
površino po 100 cm2, ki sta na medsebojni razdalji 0,5
mm. Kolikšna je kapacitivnost kondenzatorja, če je dielektrik med
ploščama zrak?
Medsebojna razdalja plošč enostavnega
kondenzatorja je 1 mm, dielektrik med ploščama pa je zrak. Kolikšno
površino bi moral imeti kondenzator, če naj bi njegova kapacitivnost
bila 1 F?