Omenjeno sklepanje je logično, hkrati pa poraja vprašanje, zakaj feromagnetno telo povečuje gostoto magnetnega pretoka in kakšna je povezava ugotovljenega s prej omenjeno magnetno silo na gibajočo se elektrino. Odgovor poskusimo poiskati v notranjosti snovi.

Če delimo trajni magnet na manjše dele (slika 5.1.3.2.1.2), je vsak dobljeni del še vedno magnet. Najmanjši delec snovi, ki bo še vedno imel lastnosti magneta, imenujmo »elementarni magnet«. Ugotovljeno je, da je elementarni magnet še vedno sestavljen iz večjega števila atomov, zato opravičeno pričakujemo, da je izvor njegovih magnetnih lastnosti nekje v njegovih atomih.

Vsak okrog jedra atoma »krožeči« elektron predstavlja krožečo elektrino in v bistvu tokovno zanko šibkega toka. Elektronski krožnici zato lahko pripišemo magnetne lastnosti tokovne zanke (slika 5.1.3.2.1.3). Pokazalo pa se je, da elektronske krožnice atoma v vsakem trenutku zavzemajo take »položaje«, da se njihova magnetna polja med seboj kompenzirajo.

Elektroni atomov se vrtijo tudi okoli svoje osi (slika 5.1.3.2.1.4). Pojavu pravimo spin¹. Zaradi vrtenja se tudi elektroni, podobno kot Zemlja, obnašajo kot majhni, spinski magnetki. Toda spinski magnetizem večine snovi je zanemarljiv.

¹ spin (angl.) = vrtenje okoli svoje osi