5.1.3 SNOV V MAGNETNEM POLJU

KAZALO

    

 

5.1.3.3 Dovzetnost prostora in snovi za magnetni pretok

    
 

Magnetni pretok in gostota magnetnega pretoka sta posledica magnetne poljske jakosti in dovzetnosti prostora oziroma snovi za magnetni pretok. Dovzetnost prostora ali snovi za magnetni pretok določimo tako, da ugotovimo, kolikšna je gostota magnetnega pretoka v prostoru oziroma snovi pri magnetni poljski jakosti 1 A/m.

 

HITRE POVEZAVE

Magnetne lastnosti snovi
Preglednica 5.1.3.3.1: Relativne permeabilnosi
 

SLIKA

Slika 5.1.3.3.1: Vodenje magnetnega pretoka

 
 
   

►  

Gostoti magnetnega pretoka, ki jo v prostoru oziroma snovi ustvari magnetna poljska jakost 1 A/m, pravimo permeabilnost1 snovi oziroma prostora.
►

Oznaka permeabilosti je µ2, enota za merjenje pa Vs/Am.

  

 
       
 

Enačbo gostote magnetnega pretoka v prostoru potem zapišemo v obliki:

    
       
 
B = 
µ · H
Wb

m2
 

Enačba 5.1.3.3.1
µ(Wb/m2);   H(A/m)    
       
 

Za lažjo primerjavo magnetnih lastnosti snovi je določena permeabilnost praznega prostora μ0:

    
       
 
μ0 = 1,257 · 10-6
Vs

Am
 
 

Enačba 5.1.3.3.2
   
       
 

in primerjalni faktor oziroma relativno permeabilnost snovi μr.

    
       
 
►  

Faktor relativne permeabilnosti pove, kolikokrat je permeabilnost snovi večja ali manjša od permeabilnosti praznega prostora.

 
       
 

Za permeabilnost snovi potem velja enačba:

    
       
 
µ = 
μr · μ0
Vs

Am

Enačba 5.1.3.3.3
μ0(Vs/Am); μr = število (faktor) brez dimenzij    
       
 

Pri magnetenju feromagnetne snovi je torej gostota magnetnega pretoka sestavljena iz dveh delov:

    
       
 
a)   

iz dela magnetne gostote B0 = μ0 · H, ki bi jo magnetna poljska jakost H ustvarila v praznem prostoru, in
   
       
 
b)   

iz dela magnetne gostote, ki jo prispeva magnetno polje usmerjenih weissovih območij snovi.
   
       
 

Skupno gostoto magnetnega pretoka v magnetni snovi lahko potem zapišemo v obliki:

    
       
 
B = 
μr · μ0· H 
Wb

m2

Enačba 5.1.3.3.3
μ0(Wb/Am); H(A/m)    
       
 

Relativne permeabilnosti snovi so ugotovljene z meritvami. Z njihovimi vrednostmi za posamezne snovi se bomo seznanili nekoliko pozneje, preglednica 5.1.3.3.1 pa podaja okvirne vrednosti značilnih skupin snovi.

    
       
 

Preglednica 5.1.3.3.1:  Relativne permeabilnosi

Relativna permeabilnost snovi μr
 Neferomagnetne     Feromagnetne   
 ≈ 1  tudi več kot
1.000.000 
   
       
 
►  

Neferomagnetne snovi so za magnetni pretok dovzetne praktično enako kot prazen prostor.
►

Feromagnetne snovi so tudi več kot 1.000.000-krat bolj dovzetne za magnetni pretok kot prazen prostor oziroma neferomagnetne snovi!

  

 
       
 

Feromagnetne snovi so tolikokrat bolj dovzetne (»prehodne«) za magnetni pretok od neferomagnetnih, da jih v najrazličnejših napravah (slika 5.1.3.3.1a in slika 5.1.3.3.1b) upravičeno uporabljamo kot »vodnike« magnetnega pretoka. Za neferomagnetne snovi sicer ne moremo reči, da so magnetni izolanti, zanesljivo pa predstavljajo, v primerjavi z neferomagnetnimi snovmi, veliko magnetno upornost.

    
       
 

Na veliki magnetni prevodnosti feromagnetnih snovi temelji tudi zaščita pred neželenimi učinki magnetnih polj (slika 5.1.3.3.1c).

   
       
 
►  

Prostor zaščitimo pred magnetnim poljem tako, da ga obdamo s kletko iz feromagnetne snovi.

 
       
 

S kletko iz feromagnetne snovi ščitimo sestavne dele elektronskih naprav, katerih delovanje temelji na magnetnih učinkih in bi zunanja magnetna polja (včasih tudi zemeljska) lahko motila njihovo delovanje. To so npr. nekateri analogni merilniki, katodne cevi, magnetne glave in podobno.

    
       

1 permeabilis, permeare, lat.= prehoden

2 mi, mala črka grške abecede