Za razliko od svinčevega akumulatorja ima nikelj-kadmijev akumulator plošče v obliki mreže iz ponikljanega jekla. V mrežo pozitivnih plošč,je vtisnjena masa nikeljhidrooksidula Ni(OH)₂, v mrežo negativnih plošč masa kadmijevega hidroksida Ca(OH)₂, elektrolit pa je razredčen kalijev lug. Nazivna napetost celice nikelj-kadmijevega akumulatorja je 1,2 V, polnimo ga do 1,8 V, praznimo do 1 V, brez škode pa tudi pod 1 V.

Pri Ni-Cd akumulatorjih je namreč v kemijskem procesu na ploščah prisoten pojav »pomnjenja« količine elektrine polnjenja (slika 7.2.4.2.1) in pri praznjenju lahko odda le elektrino zadnjega polnjenja. Če akumulator večkrat le delno dopolnjujemo, mu razpoložljivo elektrino zmanjšamo toliko, da bo »poln« akumulator dajal energijo le še katero minuto. Tako »zadušen« akumulator je mogoče regenerirati le s posebnim postopkom, sicer je praktično neuporaben.

Prednost Ni-Cd akumulatorjev pred svinčevimi je v manjši teži, manjši občutljivosti za poškodbe (lahko imajo tudi kovinsko posodo) in lahko so tudi prazni. Pri polnjenju in delovanju se ne sproščajo plini, kar omogoča neprodušne izvedbe akumulatorjev. Odlikuje jih tudi majhna notranja upornost, dolga življenjska doba in do 1000 ciklov polnjenja in praznjenja.

Pomanjkljivost Ni-Cd akumulatorjev pa je v nižji nazivni napetosti celice in višji ceni, okolju neprijaznem kadmiju ter v pojavu pomnjenja zadnjega polnjenja.

Ni-Cd akumulatorje izdelujemo v prizmatični izvedbi (slika 7.2.4.2.2) ter v cilindrični (slika 7.2.4.2.3) in gumbni izvedbi. Uporabljamo jih za napajanje prenosnih elektronskih naprav srednjih in manjših moči (radijske postaje, snemalne kamere, . . .) in v vozilih na električni pogon.