Ioni. Ione delimo na anione in katione, sicer so pa to električno ne-nevtralni delci. Anion je delec, ki ima kak elektron več, kot je v jedru protonov, kation pa je delec, ki ima kakšen elektron manj, kot je protonov. V kristalni strukturi natrijevega klorida (NaCl) si sosednji atomi izmenjajo elektron: natrij (Na) ga odda, postane kation (Na+), klor (Cl) ga pa sprejme, postane anion (Cl-). Ioni soli so trdno vpeti v kristalno rešetko, zato pač niso prosti. Povsem drugače je pri plinih. Ti ob določenih fizikalnih pogojih ionizirajo: tvorijo se ioni, ki so, tako kot drugi delci, v njem gibljivi. Podoben primer je disociirana raztopina; v vodi razredčena žveplena kislina H2SO4 disociira v ione 2H+ in SO4- -, ki v raztopini oziroma elektrolitu oblikujejo skupino nabitih prostih delcev.[1]


 

[1] Če v raztopino žveplene kisline pomočimo cinkovo (Zn) in bakrovo (Cu) elektrodo ter med njiju priključimo svetlečo (LED) diodo, dobimo električni krogotok. Ioni raztopine so nosilci električnega naboja, ki potujejo od ene k drugi elektrodi (notranji del krogotoka), v zunanjem delu krogotoka, v žici in svetilki, pa so nosilci naboja prosti elektroni.