Zaporedna vezava linearnih bremen.  Bremena združujemo v sestavljeno breme na način, da jih povežemo npr. zaporedno: konec prvega z začetkom drugega, konec drugega z začetkom tretjega; in tako do konca (slika 6).

Ko priključimo verigo na vir, je vzdolž nje tok I; ta določa napetosti U_k = R_kI. Celotna napetost U verige je enaka vsoti delnih napetosti:

Enačba ponuja vpeljavo nadomestne električne upornosti R_nad. = U / I verige:

Nadomestna upornost verige zaporednih uporov je enaka vsoti posameznih upornosti; verigi uporov moremo prirediti nadomestni upor z upornostjo R_nad..

Zgled 24-3. V sestavljen dvopol povežemo zaporedno štiri upore upornosti 2, 4, 6 in 8 ohmov. Verigo uporov priključimo na idealen tokovni vir s tokom 250 mA. Kolikšni so padci napetosti na posameznih uporih in moč v zadnjem uporu? Þ Nadomestna upornost verige je enaka vsoti upornosti uporov: R_nad. = 20 W. Padcem napetosti ustrezajo produkti skupnega toka in posameznih upornosti; po vrsti so: 0,5 V, 1 V, 1,5 V in 2 V. Celotna napetost verige je enaka njihovi vsoti, 5 V. Ker je skozi verigo tok 0,25 A, je celotna napetost 5 V; celotna moč v uporih verige je 1,25 W; moči v zadnjem uporu ustreza produkt toka in padca napetosti na njem, 0,25 A × 2 V = 0,5 W.

Zaporedni vezavi uporov rečemo delilnik napetosti ali napetostni delilnik. Ime izhaja iz ugotovitve, da sestavljen dvopol razdeli celotno napetost na delne napetosti, te pa so med seboj v razmerju upornosti: