Potenciometrski delilnik. Bolj praktičen od navadnega je potenciometrski delilnik, ki omogoča izbiro delilnega razmerja. Takšnen je drsni upor oziroma potenciometer, ki ima dva glavna in drsni priključek (slika 8).[1]
 

Slika 8. Obremenjen potenciometrski delilnik.

Upornost potenciometra med glavnima priključkoma naj je R_p. Položaj drsnika določa parameter l, kateremu se, ob enakomernem drsenju drsnika navzgor, vrednost linearno povečuje od vrednosti nič do vrednosti ena. Upornost spodnjega dela potenciometra je R₂ = lR_p, zgornjega dela pa je R₁ = (1 - l)R_p. Med glavnima sponkama potenciometra naj je priključen vir napetosti U_g, med drsnikom in spodnjim priključkom pa breme upornosti R_b. Vezje je identično navadnemu delilniku, zato je takšna tudi enačba; v njej je potrebno spremeniti le oznake:

Po preureditvi sledi delitveno razmerje n:

Razmerje sporoča, kolikšen del napetosti vira ima breme in kako je odvisen od lege l; idealno bi bilo, če bi bila napetost bremena sorazmerna legi l. Temu idealu se potenciometer približa, če je razmerje R_p / R_b << 1.

Zgled 5. Imejmo breme upornosti 100 W, kateremu želimo spreminjati napetost od nič do 12 V, na voljo pa imamo vir napetosti 12 V. Izberimo R_p potenciometra in preverimo, kako se napetost U_b sklada z lego l! Þ Upornost potenciometra naj je desetina upornosti bremena, torej 10 W. Izračunajmo delitveno razmerje v legah l = 0,25 in 0,50 ter 0,75! Po formuli sledijo delitvena razmerja n = U_b / U_g, in sicer: 0,245, 0,488 in 0,736. Iz dobljenih števil ugotavljamo, da se delitveno razmerje n v spodnjih legah drsnika dobro ujema z idealnim, manj pa v zgornjih legah. Ko bi preverjali še bilanco moči v elementih vezja, bi ugotovili, da ima dober delilnik sorazmerno slab izplen koristne moči, da je moč v potenciometru neprimerno večja od moči v bremenu.