Padec napetosti na napajalnih vodih. Elementi vezja naj so tokrat: idealen napetostni vir, vodnika dvovoda dolžine l, preseka S in svojske prevodnosti g ter breme (slika 5).

Modelno električno vezje sestavljajo vir napetosti U_g, dva upora upornosti R_v = l / Sg, ki predstavljata upornosti vodnikov, in breme upornosti R_b; v vezju označimo še zančni tok I in napetost U_b na bremenu ter (enaki) napetosti U_v na uporih upornosti R_v. Na linearnih uporih velja Ohmov zakon, v zanki pa drugi Kirchhoffov zakon:

Z njihovo združitvijo dobimo tok:

Od tu sledita napetost na bremenu in padca napetosti na (dovodnih) vodnikih:

Enaka padca napetosti U_v združimo v padec napetosti U_d na dvovodu, enaki upornosti vodnikov R_v pa v upornost R_d dvovoda:

Združitvi ponujata še bolj enostavno modelno vezje napajalnega tokokroga. Oblikujmo še kvocient med celotnim padcem napetosti U_d in napetostjo U_g generatorja (izrazimo ga tudi v odstotkih):

Razmerje je pomembno! Upornost napajalnih vodnikov mora biti glede na upornost bremena čim manjša, če ne želimo, da bi bila razlika med napetostjo vira in napetostjo na bremenu prevelika. Napotek pravi: padec napetosti na napajalnem dvovodu naj bo manjši od 3 odstotkov.

Zgled 2. Pri enosmerni napetosti 230 V znaša moč reflektorja 1 kW. Reflektor želimo priključiti 300 m stran od agregata enosmerne napetosti 230 V. Kolikšen presek vodnikov naj izberemo, da bo padec napetosti manjši od 2 %? Þ Najprej izračunamo upornost R_r reflektorja: R_r = (230 V)² / 1000 W @ 52,9 W in pišemo:

Dalje sledi:

Izbrali si bomo dvovod vodnikov preseka 10 mm².