Vloga izolantov v električnem polju. Odnosi med poljsko jakostjo, gostoto električnega pretoka, gostoto ploskovno porazdeljenega prostega naboja na površinah prevodnikov in dielektričnostjo izolantov ob njih kažejo na možno vlogo izolantov v električnem polju. Pri danih nabojih na prevodnih telesih ti s svojimi faktorji relativne dielektričnosti zmanjšujejo poljsko jakost na tistih kočljivih mestih, kjer bi sicer, brez njih, moglo priti do ionizacije zraka in do neljubega preboja ter prisilne razelektritve prevodnega telesa; to pa zadeva že novo temo o izolantih.

Prebojna trdnost. Pri izolantih je poleg dielektričnosti iskana tudi prebojna trdnost; ta številsko ustreza absolutno najmanjši ali mejni vrednosti poljske jakosti, pri kateri pride do plazovite ionizacije, ki v izolantu zgradi prevoden kanal, skozi katerega se naelektreno telo razelektri; rečemo tudi, da je izolant prebil. Zrak ima prebojno jakost pri 2,9 MV/m (pri večji vlažnosti je ta meja nižja), papir in guma imata to jakost pri nekako 10 MV/m, transformatorsko olje pri 15 MV/m, porcelan pri 20 MV/m in polivinilkloridi pri 50 MV/m.