Gostota električne energije. Izraz za akumulirano energijo pove, koliko je jé, nič pa, kje je. Na pomoč pokličimo spet naelektren ploščni kondenzator. Takole si zgolj zamislimo! Izolant naj je tak, da so v njega vstavljeni ali zaliti kot folija tanki vzporedni prevodni lističi (slika ).
 


Slika 2.
Namišljeni prevodni lističi, na stenah katerih bi se influirali naboji.

Električno polje E v izolantu se zaradi tega ne bi nič spremenilo, le na stenah lističev se bodo influirali naboji, saj se lističi vendar nahajajo v električnem polju. Kaj smo s tem dobili? Nič drugega kot prostorsko vezje manjših kondenzatorjev, ki ga oblikuje k kondenzatorjev po višini, krat l po globini (teh se ne vidi, ker se na sliki zakrivajo) in krat m po širini; skupno torej klm majhnih kondenzatorjev. Vsak od njih ima naboj Q / kl, napetost pa U / m. Energija vsakega od njih je:

 

Vsak bo imel klm-krat manjšo energijo, kot je skupna energija kondenzatorja. V prostor moremo miselno vnašati še nove sloje lističev; mali kondenzatorji postajajo še manjši, njih število pa vse večje. To nas navaja na misel, da ni toliko pomembno deljenje prostora, ampak bolj točke, katerim postajajo vse manjši in manjši kondenzatorji podobni. Za energijo sta torej pomembnejša prostor in polje, ne pa to, kaj smo miselno s prostorom počeli. Zamišljeno drobljenje prostora smo izkoristili zgolj za to, da smo prišli do sklepa, da je energija povsod tam, kjer je polje in da je polje nosilec električne energije.[1] Izraz za energijo kondenzatorja kaže zato preoblikovati tako, da bo v njem vidna tudi jakost električnega polja:

 

Ker je produkt Sd v resnici prostornina prostora (tu kvadra), kjer je polje, bo gostota električne energije we ravno izraz pred to prostornino:

 

Enačba ni vezana zgolj na homogena, ampak velja tudi za nehomogena polja. Sporoča, da je energije več tam, kjer je polje močnejše, kjer pa polja ni, tudi energije ni. To dá novi spoznanji: 1) ker je elektrostatično polje v prevodniku nično, je nična tam tudi električna energija, in 2) energija električnega polja je v izolantu.

 

Zgled 2. V izolantu bodi jakost polja 1 MV/m, dielektričnost pa 10-10 A×s/V×m. Gostota energije bo 50 J/m3. Ob gostoti energije se spomnimo tlaka na površini naelektrenega telesa: gostota energije ob površini naelektrenega telesa je številsko enaka tlaku električne sile.


 

[1] Tu se moramo spomniti Faradaya! Za električno silo na naboj je odločilno polje, ne pa to, kje so naboji, ki to polje povzročajo. Enako ugotavljamo sedaj tudi za električno energijo!