Magnetni pretok. S pojmom pretoka skozi ploskev smo se srečali pri vektorjih gostot J in D oziroma pri električnem toku i in električnem pretoku f_e; in zakaj bi nekaj takega ne vpeljali tudi pri vektorju gostote magnetnega pretoka B? Pretok vektorja B skozi ploskev imenujemo magnetni pretok ali fluks, označujemo pa ga s f_m oziroma f. Njegovega pomena žal še ne prepoznavamo, vendar se bo izkazalo, da ima pomembno vlogo pri temah, ki prihajajo naproti: pri delu magnetne sile in pri inducirani napetosti, induktivnosti ter magnetni energiji.

Definicija magnetnega pretoka. Z gostotnicami upodabljamo smer vektorja gostote magnetnega pretoka; prostori med njimi so kakor cevke (slika 1).

Magnetni pretok Df v cevki je enak produktu površine DS prečnega preseka in absolutne vrednosti B gostote magnetnega pretoka B na njem, Df = BDS. Če nas zanima magnetni pretok f skozi več sosednjih cevk, ga pridobimo z vsoto delnih pretokov Df_k = B_kDS_k:[1]

Namen risanja pretočnih cevk smo utrdili že v prejšnjih poglavjih; tam rečeno velja tudi za cevke magnetnega polja: kjer je cevka »stisnjena«, je gostota polja večja, in obratno. Primerno bo, da si vprašanje magnetnega pretoka ogledamo pri nekaterih tokovnih strukturah.

Magnetni pretok v toroidni tuljavi. Magnetno polje toka I skozi toroidno navitje z N ovoji smo že spoznali; zapisali smo tudi izraz za gostoto B_ts, ki se opira na vrtinčnost in dolžino l_ms srednje gostotnice, B_ts = m₀NI / l_ms. Z njim moremo zapisati približek magnetnega pretoka f v toroidu; če ima ta presek S, ki je obenem prerez vseh cevk v toroidu (slika 2), potem je: