1.5.2 ELEKTRIČNI POTENCIAL (V)

KAZALO

   

 

 

1.5.2.1 Relativnost električnih potencialov

     
 

Medsebojno primerjavo različnih zemljepisnih višin in pripadajočih gravitacijskih energijskih zmogljivosti − potencialov (sl. 1.5.2.1.1) so znanstveniki omogočili tako, da so določili gladino morja za izhodiščni (primerjalni) višinski nivo 0 (nič) metrov. Na podoben način je možna tudi medsebojna primerjava potencialov električnih polov električnih omrežjih in naprav (sl. 1.5.2.1.3).

 

SLIKA

Slika 1.5.2.1.1: Višinski (gravitacijski) potenciali

 

SLIKA

Slika 1.5.2.1.3: Električni potenciali vodnikov omrežij in zemlje

 

SLIKA

Slika 1.5.2.1.2: Relativnost električnih potencialov

 
       
 
►  

Za električni pol z izhodiščnim električnim potencialom 0 V je pogosto izbrana Zemlja.

►  

Izhodiščni električni potencial označujemo z V0, potenciale drugih polov pa z V in indeksi teh polov (V1, V2, VA, … ).

 

 
       
 

Če bi zemljepisnim višinam izbrali poljubno drugačno, npr. 100 m višje ležeče izhodišče, bi imeli pač 100 m »nižje hribe«, gladina morja bi bila na - 100 m, višinske razlike pa se ne bi spremenile. V vsakem primeru velja, da imajo višine nad izbranim izhodiščem pozitivni, pod izbranim izhodiščem pa negativni predznak (sl.1.5.2.1.1). Podobno velja za električne »višine« − potenciale.

   

 

     
 
►  

Električni poli imajo pozitivni električni potencial, če so v primerjavi z izhodiščnim polom pozitivno naelektreni, in negativni električni potencial, če so v primerjavi z izhodiščnim polom negativno naelektreni (sl. 1.5.2.1.2 a).

►  

Če izhodiščni električni potencial spremenimo, se primerjalno (relativno) spremenijo potenciali vseh polov (sl. 1.5.2.1.2 b).

 

Velikost in predznak električnih potencialov sta odvisna od primerjalnega električnega potenciala, zato so električni potenciali relativne količine.

 

 
       
  V praksi je izbira izhodiščnega pola lahko stvar dogovora ali konkretnega primera merjenja.