Do poznavanja in razumevanja fizikalnih pojavov je lažje priti s
poskusom, merjenjem, ugotavljanjem in sklepanjem. To še posebej velja za
električne, dokaj abstraktne pojave. Če pozorno izvedemo naslednji
poskus, vsaj v mislih, bomo lažje sklepali.
Na kovinski, med seboj izolirani in
električno nevtralni krogli (sl. 1.5.3.1.1) priključimo
»črpalko« prostih elektronov, npr. influenčni generator. Na eno
od krogel priključimo elektroskop (sl. a) in generator poženemo
(sl. b).
►
Elektroskop pokaže odklon – z ločitvijo elektrin smo krogli
naelektrili.
Privlačne sile ločenih elektrin predstavljajo težnjo k
vzpostavitvi prvotnega stanja, to je k izravnavi (ravnovesju)
elektrin oziroma razelektrenju. Zato naelektreni krogli
premostimo s kovinskima vodnikoma in tlivko (sl. c):
►
Tlivka za trenutek zatli, kazalec elektroskopa se vrne v izhodišče.
►
Za ločevanje elektrin in elektrenje teles je potrebno
delo.
►
Posledica ločevanja elektrin sta električna potenciala
naelektrenih teles.
Težnja k vzpostavitvi ravnovesja elektrin je odraz
različnih električnih potencialov teles in je lahko vzrok za tok
elektrine med telesi v smislu razelektrenja.
►
Težnji k vzpostavljanju ravnovesja med različnimi elektrinami
pravimo električna napetost.
►
Električna napetost je lahko vzrok toka elektrine.