1.5.3 ELEKTRIČNI NAPETOST (U)

KAZALO

    

 

 

1.5.3.4 Velikost napetosti in potenciala sta lahko enaka

      
  Iz slike 1.5.3.4.1, ki prikazuje elektronsko vezje, ni težko sklepati, da so s potenciali točk A, B in C že podane napetosti med temi točkami in skupnim polom, ki ima potencial 0 V.  

SLIKA

Slika 1.5.3.4.1: Električni potenciali in napetosti

 

SLIKA

Slika 1.5.3.4.2: Električna potenciala v transformatorski postaji

 

  
       
 
►  

Z električnimi potenciali polov so hkrati podane tudi električne napetosti med temi poli in skupnim polom.

 
       
 

Velja tudi obratno, da so z napetostmi med točkami neke naprave ali omrežja in skupnim polom podani električni potenciali teh točk. To pa ne velja za napetosti, ki nimajo skupnega pola. Napetost med točkama C in B ali C in A na sliki 1.5.3.4.1 nikakor ne predstavljajo električnih potencialov teh točk.

    
       

 

V načrtih električnih naprav in elektronskih vezij ne podajamo električnega potenciala in napetosti za isto točko − zadostuje le en podatek. Pri zahtevnih načrtih so to praviloma električni potenciali.

    
       
 

V elektroenergetiki uporabljamo za merjenje električnih potencialov in napetosti tudi večje enote od osnovne, predvsem kilovolte (103 V), v elektroniki pa tudi manjše enote, predvsem milivolte (10-3 V) in mikrovolte (10-6 V).

    
       
Primer 1:

 
       
Primer 2:

 
       
Primer 3:

 
       
 

Ugotavljanje razlik ali enakosti električnih potencialov v električnih napravah in omrežjih je za elektrotehniško prakso pomembno, saj omogoča sklepanje o delovanju naprav in stanju v omrežjih.