Ugotovljeno je, da je hitrost neurejenega gibanja prostih elektronov v kovinah (sl. 1.5.2) kar velika (okrog 1000 km/s) in da je povprečna hitrost njihovega usmerjenega gibanja nepričakovano majhna (le 0,001 do 10 mm/s). Vpliv električnih sil na gibljive nosilce elektrine po vklopu napetosti pa se, kot »ukaz« za začetek njihovega usmerjenega gibanja, širi praktično s svetlobno hitrostjo 300.000 km/s. Odziv žarnice (poskus 1.5.1) je zato, kljub »počasnemu« toku elektronov, praktično sočasen z njeno priključitvijo na napetost.

Zaradi hitre izravnave elektrine v poskusu 1.5.3.1.1 c, je bil električni tok le kratkotrajen. Trajnejši in uporabnejši tok bi dobili z dodatnim, sprotnim ločevanjem elektrine in elektrenjem polov, torej z vzdrževanjem trajnejše napetosti.