Čeprav je električna upornost za električne vodnike neželena, pa je v električnih napravah pogosto nepogrešljiva lastnost.

Iz fizike vemo, da atomi snovi nihajo okrog svojih osrednjih leg in da je energija tega nihanja toplotna energija snovi. Pri električnem toku skozi snov se zaradi trkov nosilcev elektrine z atomi (sl. 2.3.1.3.3) del kinetične energije nosilcev prenese na atome snovi. Ti zaradi tega zanihajo močneje oziroma se dvigne temperatura snovi.

Na lastnosti električne upornosti temelji delovanje električnih grelnikov in svetil z žarilno nitko, žal pa tudi izguba energije na vodnikih in pogosta grožnja za njihovo toplotno uničenje. Velikosti upornosti, s katerimi se v praksi najpogosteje srečujemo so, približno v mejah, ki jih prikazuje pregl. 2.3.1.3.1.

Preglednica 2.3.1.3.1. Upornosti v praksi

V praksi Upornost koščki vodnikov 1 μΩ ... 100 n Ω daljši vodniki 0,1 Ω ... 10 Ω svetila in električne naprave 10 Ω ... 1000 Ω upori 0,1 Ω ... 1000 MΩ izolatorji 10 MΩ ... 1000 GΩ

¹ Izraz upornost uporabljamo v tehniki, v fiziki pa pri nas upornosti pravijo upor