|
|
|
|
|
|
|
2.4.3 SUPERPREVODNIKI
|
|
|
|
|
► |
Specifična upornost nekaterih snovi pri temperaturi, ki je blizu
absolutni ničli (0 K oziroma −273 °C), v
skoku pade na nič Ωm. |
|
► |
Snovi brez električne upornosti imenujemo
superprevodniki. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zakaj so superprevodniki
zanimivi? |
|
|
|
|
|
|
|
► |
V vodnikih brez električne upornosti ni izgub električne energije,
zato so prerezi vodnikov lahko pri istem toku bistveno
manjši, manjše so dimenzije naprav, ni potrebno
hlajenje, ... |
|
► |
Tok, ki ga v sklenjenem električnem tokokrogu brez upornosti
poženemo s kratkotrajnim sunkom napetosti, lahko teče brez
napetosti še zelo dolgo (leto in več) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skoraj sanjskim možnostim idealnih vodnikov pa stojita na poti težavnost
in stroški zagotavljanja potrebnih
nizkih temperatur. |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Temperaturo, pri kateri snov pridobi oziroma izgubi superprevodnost,
imenujemo kritična temperatura (Tc). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2.4.3.1
Nizkotemperaturni in visokotemperaturni superprevodniki
2.4.3.2 Magnetna
levitacija
2.4.3.3 Uporaba
superprevodnikov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|