3.1.2 LASTNOSTI IN ZAKONITOSTI VZPOREDNE VEZAVE

KAZALO

   

 

 

3.1.2.2 Tokovno vozlišče

     
Primer:

HITRE POVEZAVE

Kirchhoff
Prvi Kirchhoffov zakon

 
 

SLIKA

Slika 3.1.2.2.1: Splošni primer tokovnih vozlišč

 

SLIKA

Slika 3.1.2.2.2: Tokovno vozlišče

 

SLIKA

Slika 3.1.2.2.3: Združeno tokovno vozlišče

 

SLIKA

Slika 3.1.2.2.4: Primeri tokovnih vozlišč v praksi 

 
       
 
►  

Točkam vzporednih električnih tokokrogov, v katerih se tok deli ali se več tokov združuje ali oboje hkrati, pravimo tokovna vozlišča.

 
       
 

Slika 3.1.2.2.1 prikazuje splošni primer enostavnih tokovnih vozlišč. Na osnovi primera tokovnega vozlišča, ki ga prikazuje sl. 3.1.2.2.2 pa lahko zapišemo:

     
       
 

 

I1 + I2 = I3 + I4+ I5

   
    

     Enačba 3.1.2.2.1

   
       
 
►  

Vsota v tokovno vozlišče pritekajočih tokov (Ip) je enaka vsoti iz vozlišča odtekajočih tokov (Io).

 
         

Dobljeni zakonitosti pravimo zakon tokovnega vozlišča ali tudi 1. Kirchhoffov1 zakon. V splošni obliki ga zapišemo:

     
     

 

Σ Ip = Σ Io

 (A)
   
 

     Enačba 3.1.2.2.2

   
       
Primer:

 
       
Primer:

 
       
 

Pri računanju v vzporednih električnih tokokrogih bo koristno dejstvo, da lahko tokovna vozlišča, ki so na istem električnem potencialu (točki A in B ter C in D, sl. 3.1.2.2.3), brez škode združimo. Na ta način lahko nastane pomožna slika vezave porabnikov, ki je za vezavo iz poskusa 3.1.1 videti takšna, kot jo prikazuje sl. 3.1.2.2.3.

     
       
 

V praksi nastopajo tokovna vozlišča v električnih inštalacijah v obliki stičišč dveh ali več vodnikov (npr. v razdelilnih dozah), zbiralk v razdelilnih omarah in električnih naprav ter tri ali več polnih elektronskih elementov (npr. tranzistorjev), vezij in podobno (sl. 3.1.2.2.4).

     
       
Primer:

 
       
       
       

1 Kirchhoff, fizik