|
|
|
|
|
|
|
3.1.2.2 Tokovno vozlišče
|
|
|
|
|
|
V vezavi porabnikov iz poskusa 3.1.2.1.1 izmerimo
še toke v vodnikih med točkama A in B ter C in D (sl. 3.1.2.2.6):
|
Slika 3.1.2.2.6: Deljenje in združevanje tokov |
|
|
► V točki A se pritekajoči tok
razdeli, v točki D pa se pritekajoča toka združita v tok, ki
odteka. |
|
|
|
Pritekajoči tok |
|
Odtekajoči tok |
|
Točka A: |
24 mA |
= |
12 mA + 12 mA |
|
Točka D: |
4 mA + 8 mA |
= |
12 mA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Točkam vzporednih električnih tokokrogov, v katerih se tok deli
ali se več tokov združuje ali oboje hkrati, pravimo
tokovna vozlišča. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slika 3.1.2.2.1 prikazuje splošni primer enostavnih
tokovnih vozlišč. Na osnovi primera tokovnega vozlišča, ki ga prikazuje
sl. 3.1.2.2.2 pa lahko zapišemo: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enačba 3.1.2.2.1 |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Vsota v tokovno vozlišče pritekajočih tokov (Ip)
je enaka vsoti iz vozlišča odtekajočih tokov (Io). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dobljeni zakonitosti pravimo zakon tokovnega
vozlišča ali tudi 1.
Kirchhoffov1
zakon. V splošni obliki ga zapišemo: |
|
|
|
|
|
|
|
|
(A) |
|
|
|
|
|
Enačba 3.1.2.2.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Izračunaj toka I3
in I5 v vodnikih na sliki
3.1.2.2.1!
Tok I3 je tok vozlišča A in B. Pogoje
za določitev njegove vrednosti pa nudi vozlišče A:
I1 + I2
= I3 =>
I3
= 4 + 3 = 7 A
Tok I5 določimo na osnovi tokov
vozlišča B:
I3
+ I5 = I4 =>
I5 = I4
- I3 = 8 - 7 = 1 A
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izračunaj tok I5 v vodniku vozlišča,
ki ga prikazuje sl. 3.1.2.2.2!
I1 + I2
= I3 + I4+
I5
I5 = I1
+ I2 - I3
- I4 = 5 + 4 - 2 - 6 = 1 A
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pri računanju v vzporednih električnih tokokrogih bo
koristno dejstvo, da lahko tokovna vozlišča, ki so na istem
električnem potencialu (točki A in B ter C in D, sl. 3.1.2.2.3),
brez škode združimo. Na ta način lahko nastane pomožna slika
vezave porabnikov, ki je za vezavo iz poskusa 3.1.1 videti takšna, kot
jo prikazuje sl. 3.1.2.2.3. |
|
|
|
|
|
|
|
|
V praksi nastopajo
tokovna vozlišča v električnih inštalacijah v obliki stičišč
dveh ali več vodnikov (npr. v razdelilnih dozah), zbiralk
v razdelilnih omarah in električnih naprav ter tri ali več polnih
elektronskih elementov (npr. tranzistorjev), vezij in
podobno (sl. 3.1.2.2.4). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Določi smer in jakost toka v točki C
elektronskega vezja na sl. 3.1.2.2.5, če sta toka IB = 1 mA in
IE = 100 mA!
Ker tok teče od točke z višjim potencialom
proti točki z nižjim potencialom, sklepamo, da v točki C tok
teče v vozlišče. Ob taki predpostavki smeri toka IC se enačba
tokovnega vozlišča glasi: |
|
|
Slika 3.1.2.2.5: Elektronsko vezje |
|
1 mA + IC = 100 mA
in od tod |
IC = 100 mA - 1 mA =
99 mA |
|
Ker je rezultat pozitiven, je predvidena smer toka pravilna. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 Kirchhoff,
fizik
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|