3.2.2.4 Moč zaporedne vezave (eOET-1, nivo 1)

		3.2.2 LASTNOSTI IN ZAKONITOSTI ZAPOREDNE VEZAVE
KAZALO

3.2.2.4 Moč zaporedne vezave

Moč posameznega porabnika je določena z napetostjo na porabniku in tokom porabnika po enačbi:

HITRE POVEZAVE

Vsota moči

SLIKA

Slika 3.2.2.4.1: Moč zaporedne vezave porabnikov

SLIKA

Slika 3.2.2.4.2: Moč zaporedne vezave porabnikov

P = U · I

►	Največja moč v zaporedni vezavi je na porabniku z največjim padcem napetosti oziroma z največjo upornostjo!
►	Moč delovanja izvora napetosti je enaka vsoti moči delujočih zaporednih porabnikov.
►	Skupna moč zaporednih porabnikov je enaka vsoti moči posameznih porabnikov.

P =

P₁ + P₂ + P₃ + ...

(W)

P₁(W); P₂(W); ...

►

Povečanje števila zaporednih porabnikov, katerega posledica je povečanje skupne upornosti, »zahteva« od izvora manj moči.

Primer 3.2.2.4.1:

Porabnik imamo priključen na napetost 230 V prek daljšega kabla, katerega upornost vodnikov ni več zanemarljiva (slika 3.2.2.4.2). Z merjenjem smo ugotovili tok skozi porabnik 5 A in napetost na njegovih sponkah 210 V. S kolikšno električno močjo deluje porabnik, kolikšna moč je potrebna za prenos energije do porabnika in kolikšno moč za delovanje porabnika potrebujemo iz omrežja?

P_R = U_R · I = 210 · 5 = 1050 W

Skupni padec napetosti na vodnikih:

U_vod = U - U_R = 230 - 210 = 20 V => P_vod = U_vod · I = 100 W

Potrebna moč iz omrežja:

P = P_R + P_vod = 1150 W

Slika 3.2.2.4.3

3.2.2.4.1 Krmiljenje moči električnih grelnikov