3.2.2.4.1 Krmiljenje moči električnih grelnikov

Pri različnih intenzivnostih segrevanja (pri kuhanju, segrevanju prostorov, materialov v industriji, ...) je potrebno krmiliti moč električnih grelnikov. Primera takega krmiljenja sta npr. tudi večstopenjska grelna pečica in električna kuhalna plošča (slika 3.2.2.4.1.2). Poglejmo, kako v takih primerih krmilimo moč.

Spomnimo se na enačbe odvisnosti električne moči:   

P = U · I,     P = I 2 · R     in     P =

U 2 R

Pri napetosti (npr. omrežja, 230 V ali podobnega izvora) upoštevajmo, da je napetost konstantna oziroma da je ne moremo spreminjati. Na moč grelnika lahko potem vplivamo le še s spreminjanjem njegove upornosti R.

In kako spreminjamo upornost grelnikov? Grelnik kuhalne plošče je sestavljen iz več neodvisnih grelnih segmentov različnih upornosti. Z izbirnim stikalom (preklopnikom, slika 3.2.2.4.1.2) izbiramo posamezne segmente ali pa jih vežemo v različne kombinacije zaporedne ali vzporedne vezave. Z zaporedno vezavo vseh segmentov (1. stopnja − slika 3.2.2.4.1.2) dobimo največjo upornost in s tem najmanjšo moč (slika 3.2.2.4.1.1), z vzporedno vezavo vseh uporovnih segmentov pa najmanjšo upornost in največjo moč (6. stopnja − slika 3.2.2.4.1.2). Izbira posameznih segmentov in preostalih vmesnih vezav omogoča vmesne stopnje moči grelnika.

Sodobne kuhalne plošče imajo praviloma več stopenj (npr. 9) in tudi spreminjanje upornosti grelnika je lahko nekoliko drugačno. V osnovi pa je način krmiljenja moči podoben navedenemu.

Pri dimenzioniranju priključnega kabla grelnika, ki mu lahko spreminjamo moč, ter vodnikov inštalacij in varovalk moramo upoštevati največjo moč grelnika.