3.3.2 LASTNOSTI IN ZAKONITOSTI SESTAVLJENIH TOKOKROGOV

KAZALO

   

 

 

3.3.2.2 Računanje količin v sestavljenem tokokrogu

SLIKA

Slika 3.3.2.2.1: Pot do nadomestne upornosti

 

ANIMACIJA

Animacija 3.3.2.2.1: Sestavljena vezava uporov 1

 

ANIMACIJA

Animacija 3.3.2.2.2: Sestavljena vezava uporov 2

 

ANIMACIJA

Animacija 3.3.2.2.3: Pot do nadomestne upornosti

 
 

Zahtevnost računanja količin v sestavljenih električnih tokotokokrogih je lahko zelo različna, pravil, ki bi točno določala pot in način njihovega računanja pa ni. Le dobro poznavanje pravil vzporednih in zaporednih tokokrogov ter izkušnje, izurjenost in iznajdljivost so orodja, ki jih je dobro imeti čim več na zalogi.

   
 

 

   
 

Za zelo pogost primer, ko moramo izračunati tok izvora in predhodno nadomestno upornost sestavljene vezave, pa so, npr. za vezavo na sliki 3.3.2.2.1, koraki računanja lahko naslednji:

   
       
 
►  

V sestavljeni vezavi ugotovimo delne, čiste oblike vzporednih in zaporednih vezav (slika 3.3.2.2.1a)!

Pri večjem številu elementov vezave označimo delne vezave z velikimi, zaporednimi črkami abecede!

 

Izračunamo prve delne nadomestne upornosti in narišemo prvi nadomestni tokokrog (slika 3.3.2.2.1b)!

 

V prvem nadomestnem tokokrogu ponovimo koraka 1 in 2 in narišemo (po potrebi) drugi nadomestni tokokrog (slika 3.3.2.2.1c)!

 

Postopek nadaljujemo do končnega nadomestnega tokokroga z eno samo nadomestno upornostjo, ki omogoča izračun toka izvora! (slika 3.3.2.2.1d in slika 3.3.2.2.1e)

 

 
       
 

Če je v katerem od korakov možno izračunati katero od iskanih električnih količin (U, I), jo izračunamo sproti. Z računanjem pa se bomo najbolje seznanili, če naredimo nekaj konkretnih primerov.

   
       
Primer 3.3.2.2.1:

 
       
Primer 3.3.2.2.2: