3.4.2 REALNI IZVORI NAPETOSTI

KAZALO

    

 

 

3.4.2.2 Ugotavljanje notranje upornosti izvorov

SLIKA

Slika 3.4.2.1.1: Napetosti realnega izvora
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  Notranjo upornost izvora lahko izrazimo iz enačbe 3.4.2.1
 		    
 

Ub= Uo - I · Rn                                                 ali

    
 
Rn =
(Uo  - Ub)

I
=
Uo

I
 -
Ub

I
 
           in
od
 tod
    
 
 
Rn=
Uo

I
- Rb
(Ω)
Uo(V);  I(A);  Rb(Ω)
   
 

Enačba 3.4.2.2

    
       
 

Iz enačbe 3.4.2.2.1 bi lahko sklepali, da bi notranjo upornost izvora najenostavneje in najhitreje izračunali pri Rb= 0 oziroma kratkem stiku sponk izvora, saj bi enačba 3.4.2.2.1 prešla v obliko:
 

    
 
Rn=
Uo

Ik
    
 

 
pri čemer je Ik  tok kratkega stika. Zaradi že omenjene nepraktičnosti dela s tokom kratkega stika, pa si pomagajmo s sliko 3.4.2.2.1, ki je samo nekoliko dopolnjena slika 3.4.2.1.4, do sprejemljivejšega načina računanja Rn. Iz podobnosti trikotnikov lahko zapišemo:
 

    
 
Uo

Ik
=
∆Ub

∆Ib
             kar pomeni, da velja tudi zapis:
    
 
 
Rn=
∆Ub

∆Ib
 
(Ω)
∆Ub(V);  ∆Ib(A)
     
   
 
►  

Notranja upornost izvora napetosti je določena s kvocientom spremembe napetosti in toka bremena.

 
 

 
Omenjeni spremembi pa lahko enostavno, brez škode za izvor, ugotovimo z merjenjem napetosti in toka pri dveh različnih obremenitvah izvora ali celo samo pri eni, če poznamo napetost odprtih sponk Uo.
 

    
Primer 3.4.2.2.1:
 
       
Primer 3.4.2.2.2:

 
       
 

Na področju elektroenergetike imajo rotacijski generatorji elektrarn v primerjavi z drugimi upornostmi v električnem omrežju zanemarljivo notranjo upornost. Pri novem avtomobilu ne razmišljamo o notranji upornosti akumulatorja, pri starejšem ali ne povsem polnem akumulatorju pa lahko notranja upornost odščipne že ravno dovolj proizvajane napetosti, da imamo težave.
 

    
  Padec napetosti na notranji upornosti izvora je neželen pojav, ki pa je, žal, vedno prisoten. Najmanjše notranje upornosti imajo poleg rotacijskih generatorjev galvanski členi, baterije in akumulatorji, in sicer od nekaj desetink Ω do nekaj Ω. Notranje upornosti drugih napajalnih izvorov napetosti, kot so npr. laboratorijski napajalniki, pa so nekoliko višje.