Za izvor napetosti bi bilo idealno, če se
njegova delovna napetost oziroma napetost, ki jo posreduje
porabniku, po obremenitvi ali spremembi toka bremena ne bi
spremenila (sl. 3.4.2.4.1). To sicer pri realnih izvorih ni
mogoče, lahko pa vplivamo na razmere v tokokrogu tako, da so
omenjene spremembe (sl. 3.4.2.4.2) čim manjše oziroma znotraj
sprejemljivih.
Merilo kakovosti izvora napetosti je tudi stabilnost
njegove izhodne napetosti pri spremenljivi obremenitvi.
Izrazimo jo s % spremembe izhodne napetosti (∆Ub) pri največji spremembi obremenitve.
Odstotno spremembo izhodne napetosti lahko izrazimo z
enačbo:
∆Ub%
=
Uo -
Ubmax
Ubmax
·
100
%
Razlika napetosti v
števcu izraza je enaka padcu napetosti na notranji upornosti izvora (sl.
3.4.2.1.3), zato lahko zapišemo:
∆Ub%
=
Unmax
Ubmax
·
100
%
Napetosti števca in imenovalca sta povzročeni z maksimalnim tokom
bremena. Če ju torej delimo z Ibmax,
bomo po Ohmovem zakonu, dobili pripadajoči upornostiRn
in Rb.
∆Ub%
=
Rn
Rb
·
100
%
(%)
Rn(Ω);
Rb(Ω)
►
Sprememba izhodne napetostiizvora bo pri
spremembi toka bremena tem manjša, čim manjše je razmerje
notranje upornostiizvora in upornosti
bremena.