Ugotovili smo, da je električni tokokrog z realno obravnavanim izvorom napetosti zaporedni tokokrog (sl. 3.4.4). Že od prej pa vemo, da se moč izvora v zaporednem tokokrogu razdeli na porabnike (upornosti) tako, da je moč izvora enaka vsoti moči porabnikov.

Ta ugotovitev ob dejstvu, da so upornosti bremena lahko zelo različne in celo enake notranji upornosti izvora, ne obljublja nič navdušujočega.

Namesto poskusa, ki bi na osnovi dokaj obsežnih merjenj omogočil zanimive ugotovitve, skrajšajmo pot do njih z analizo rezultatov, ki so dobljeni z računanjem in so zbrani v preglednici 3.4.2.5. Izračuni so narejeni za električni tokokrog z realnim izvorom, ki ga prikazuje sl. 3.4.2.5.1, in sicer za izvor napetosti U_o 60 V in R_n 9 Ω, na osnovi naslednjih enačb:

Iz vrednosti količin v preglednici je že mogoče razbrati določena dejstva. Še boljši pregled nad zanimivostmi njihovih potekov pa dobimo, če jih prelevimo v grafično obliko (sl. 3.4.2.5.2).

Na osnovi izhodiščnih enačb, preglednice in grafičnih potekov količin v odvisnosti od upornosti bremena lahko ugotovimo:

To je za elektrotehniško prakso pomembna ugotovitev, saj določa pogoje, pri katerih bo »naveza« izvor–porabnik (npr. mikrofon– ojačevalnik, ojačevalnik–zvočnik, antena–sprejemnik, sončna celica –pretvornik ... ), glede moči najbolj učinkovita.

Če torej želimo od realnega izvora iztržiti največji možni delež proizvajane moči, moramo breme prilagoditi na notranjo upornost izvora ali obratno na opisani način. Tako prilagajanje bremena pa je smiselno le, če želimo dobiti na bremenu čim večji delež proizvajane moči izvora ne glede na njegov izkoristek. To je zlasti področje elektronskih naprav, med tem ko je v elektroenergetiki (elektrarne ... ) izkoristek 50 % praviloma nesprejemljiv.

S spoznanjem lastnosti in pomena prilagojenega bremena na način R_b= R_n smo nepričakovano odprli vprašanje izkoristka izvorov in prilagoditve bremen za področje elektroenergetike. Na tem področju je strošek energije bistveno izrazitejši kot na področju elektronike, saj bi npr. generator, ki bi porabnikom dajal moč 100 kW, moral pri izkoristku 50 % delovati z močjo najmanj 200 kW.

Poleg slabega izkoristka izvora pri prilagoditvi bremena na največjo razpoložljivo moč izvora lahko iz slike  3.4.2.5.2 razberemo, da je tudi napetost na bremenu le polovica tiste, ki jo izvor proizvaja, sprememba upornosti bremena v bližini R_b = R_n pa močno vpliva tudi na njeno stabilnost. Zato se na področju elektroenergetike odločamo za upornosti bremen, ki so veliko večje od notranje upornosti izvora napetosti (R_b >> R_n). Iz slike  3.4.2.5.2 namreč ni težko razbrati, da je že v območju upornosti bremen otokokrog 80 Ω napetost bremena bistveno bližja napetosti izvora, je stabilnejša, izkoristek pa je bliže 100 %. To hkrati pomeni bistveno manjšo razliko med proizvajano močjo in močjo porabnikov ter ugodnejši strošek proizvodnje električne energije.

Včasih, npr. pri polnjenju akumulatorjev, pa se pojavljajo potrebe po večjem in stabilnejšem toku. To dosežemo s prilagajanjem naveze izvor–breme (polnilnik–akumulator) na način R_b >> R_n.

Omenjene najpogostejše načine medsebojnega prilagajanja izvorov napetosti in bremen ter pripadajoče enačbe količin prikazuje slika  3.4.2.5.5.