Za enostavni električni tokokrog z realnim izvorom
smo ugotovili, da porabnik prejme od izvora največjo moč v primeru, ko
je njegova upornost enaka notranji upornosti izvora. Podobno velja tudi
za element sestavljenega oziroma zahtevnejšega tokokroga (sl.
3.5.4.1).
Element sestavljenega električnega tokokroga
prejme največjo moč v primeru, ko je njegova upornost (npr.
Rb) enaka notranji upornosti njegovega
nadomestnega theveninovega izvora napetosti oziroma
northonovega izvora toka Rn.
Ko enkrat poiščemo nadomestni izvor za element
vezave, je nadaljnji račun enak računu v enostavnem električnem
tokokrogu. Za primer mostične vezave, ki smo jo že obravnavali, bi torej
porabnik prejel največjo možno moč pri upornosti 5 Ω.