|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kovinski krogli, postavljeni na medsebojni
razdalji ~ 1,5 cm, priključimo na influenčni generator in
elektroskop (sl. 4.1.7.1.a).:
► Če krogli nekoliko naelektrimo in
influenčni generator ustavimo, se elektrina na kroglama
ohrani dalj časa. |
► Če napetost med kroglama
povečujemo, povzročimo električni preboj v podobi
električne iskre in razelektritev krogel. |
|
Poskus ponovimo, toda pred tem eno izmed
krogel opremimo s kovinsko konico tako, da bo od druge kroglo
oddaljena prav tako ~ 1,5 cm (sl. 4.1.7.1.b). |
|
► Če krogli nekoliko naelektrimo in
influenčni generator ustavimo, se krogli relativno hitro
razelektrita. |
► Z vrtenjem generatorja ne
dosežemo preboja zraka med kroglama. |
► Če poskus ponovimo v zatemnjenem
prostoru, opazimo ob konici rahlo svetlikanje (tlenje). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Prevodna konica omogoča postopno razelektrenje
prevodnega telesa brez preboja izolanta. |
|
► |
Postopnemu razelektrenju s prevodno konico
pravimo električni učinek prevodne konice. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Učinek prevodne konice je za elektrotehniško prakso
zanimiv, zato poiščimo njegovo razlago. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Na površini prevodnih teles se gibljivi istoimenski
nosilci elektrine zaradi medsebojnih odbojnih sil razporedijo na
največje možne medsebojne razdalje tako, da je med njimi vzpostavljeno
ravnovesje električnih sil. Posledica tega je enakomerna razporeditev
elektrine na površini kovinskih krogel (sl. 4.1.7.2.a), na večjih ravnih
in daljših valjastih kovinskih površinah (razen ob robovih) ter
neenakomerna razporeditev elektrine na prevodnih oglatih in
koničastih
prevodnih telesih (sl. 4.1.7.2.b). |
|
|
|
|
|
|
|
|
Večja gostota elektrine (več elektrine na enoto
površine) povzroči v neposredni okolici te površine sorazmerno močnejše
električno polje (gostejše električne silnice na
sl. 4.1.7.2.b), zato
sklepamo: |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Ob koničastih delih naelektrenih kovinskih
teles je električna poljska jakost največja. |
|
► |
Čim ostrejša je konica, tem večjo
električno poljsko jakost povzroča. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V poskusu 4.1.9 (sl. 4.1.7.2.b) je bila električna poljska
jakost ob vrhu konice dovolj velika, da je povzročala ionizacijo
posameznih atomov zraka in s tem posamezne gibljive nosilce elektrine
neposredno ob konici. Na ta način so bile ustvarjene razmere za šibak
tok med kroglama, ki je omogočil počasno razelektrenje krogel oziroma
onemogočal naelektrenje krogel do prebojne napetosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zaradi svetlobnega učinka ionizacije zraka ob konici
tovrstno razelektrenje imenujemo razelektrenje s tlenjem,
svetlobni učinek ionizacije pa električna korona. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Koristni in škodljivi električni učinki
prevodne konice |
|
|
|
|
|
|
|
Na razelektrenju z učinkom konice je temeljilo
delovanje prvih strelovodov1.
Med nevihtnim, naelektrenim oblakom in ozemljeno kovinsko konico na vrhu
varovanega objekta (sl. 4.1.7.3) je bil vzpostavljen proces razelektrenja
oblaka s tlenjem, kar je preprečevalo uničujoče učinke razelektrenja s
trenutnim prebojem zraka med oblakom in objektom − strelo. Danes so
sicer nekateri visoki objekti (stolpi, stebri, zvoniki, … ) pred učinki
strele še vedno varovani na omenjeni način, pri večini objektov pa
opravlja takšno zaščito še bolj učinkovito Faradayeva kletka. Pojave
razelektrenja s tlenjem lahko opazimo (in slišimo) pred ali med nevihto
tudi ob skalnatih vrhovih visoko v gorah in ob viskonapetostnih
daljnovodih. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Električni učinek konice je lahko tudi škodljiv.
Ostri, štrleči prevodni deli v visokonapetostnih elektroenergetskih
napravah ali enotah elektronskih naprav (npr. iglasti spoji,
sl. 4.1.7.4)
so lahko povzročitelji električnih prebojev ali znižanja električnih
potencialov določenih točk sicer »povsem brezhibnih« naprav. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 Benjamin
Franklin, ameriški znanstvenik, že leta 1747
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|