Možnost polnjenja in shranjevanje elektrine ter praznjenja kondenzatorja so lastnosti, na katerih temelji uporaba kondenzatorjev. Slika 4.2.1.1.1 prikazuje časovni potek napetosti na kondenzatorju med njegovim polnjenjem in praznjenjem ter toka polnjenja in praznjenja. O zakonitostih obeh potekov bomo več zvedeli pri obravnavi električnih prehodnih pojavov, za sedaj pa bo dovolj, če se seznanimo le z osnovnimi značilnostmi obeh potekov.

V trenutku vklopa napetosti izvora (slika 4.2.1.1.2a) je kondenzator prazen. Na njem ni nobene napetosti, ki bi nasprotovala napetosti izvora, zato je začetni tok polnjenja kondenzatorja določen le z upornostjo upora R (I = U/R).

Skozi sam kondenzator ni toka, s polnjenjem kondenzatorja pa napetost na njem narašča. Ker naelektren kondenzator predstavlja izvor napetosti, naraščajoča napetost na njem vedno bolj nasprotuje napetosti izvora in zmanjšuje tok polnjenja. Ko se obe napetosti izenačita, imamo v električnem tokokrogu dve enaki, nasprotni napetosti, zato toka ni več.

Če električni tokokrog s kondenzatorjem, ki je naelektren na napetost izvora U, sklenemo tako, kot prikazuje slika 4.2.1.1.2c, se bo kondenzator začel prazniti z začetnim tokom I = U/R. Zaradi praznjenja kondenzatorja napetost na njem pada, z njo pa tudi tok, ki ga poganja napetost kondenzatorja, dokler se kondenzator ne izprazni.

Na prikazanih časovnih potekih napetosti in toka temelji delovanje npr. časovnih stikal, generatorjev signalov, medsebojni časovni zamik izmeničnih količin … Več o tem bomo zvedeli pri obravnavi prehodnih pojavov in izmeničnih količin.