Praktične izvedbe kondenzatorjev so različne (fotografija 4.2.1.1). Njihova kapacitivnost ni vedno enostavno določljiva, zato se bomo seznanili s kapacitivnostjo izvedbe, ki sestoji le iz dveh vzporednih prevodnih plošč in dielektrika (slika 4.2.1.2.1).

Za določitev kapacitivnosti takega kondenzatorja uporabimo enačbe 4.2.1, 4.1.4.1, 4.1.4.2 ter 4.1.2.2:

Enačba 4.2.1.2.1 velja za kondenzatorje s homogenim električnim poljem ter določljivo površino in medsebojno razdaljo plošč (slika 4.2.1.2.1). V osnovi pa velja za vse kondenzatorje, da večjo kapacitivnost dobimo z večjo površino plošč in manjšo razdaljo med njimi.

Do zanimive ugotovitve pridemo pri dimenzijah kondenzatorja na sliki 4.2.1.2.2. Za tak primer lahko na osnovi enačbe 4.2.1.2.1 sklepamo:

Odvisnost kapacitivnosti (enačba 4.2.1.2.1) omogoča uporabo kondenzatorja tudi kot dajalnika signala, ki ga elektronsko vezje naprave preoblikuje v koristno informacijo (sliki 4.2.1.2.3).