Sklenjen magnetni pretok, magnetna napetost in prevodnost jedra za magnetni pretok ter njihova medsebojna odvisnost v precejšnji meri spominjajo na električni tokokrog. Pokazalo se je, da je ugotovljena analogija praktična za razumevanje in računanje zahtevnejših nalog računanja magnetnih količin, zato je pojem »krog« z značilnostmi računanja, kot je Ohmov zakon ter zakon tokovnega vozlišča in napetostne zanke, vpeljan tudi na področje magnetizma:

V primeru tuljave z zaključenim feromagnetnim jedrom (slika 5.1.4.1a) je magnetni pretok, zaradi veliko večje magnetne prevodnosti jedra od zraka, sklenjen predvsem znotraj jedra, zato je analogija magnetnega kroga z električnim (slika 5.1.4.1b) še bolj nazorna in prepričljiva.

R_m v enačbi 5.1.4.1 pomeni magnetno upornost in je lastnost prostora oziroma v primeru na sliki 5.1.4.1 feromagnetnega jedra, skozi katero je sklenjen magnetni pretok. Poglejmo njeno odvisnost:

Čeprav je dobljeni izraz podoben izrazu za električno upornost, pa v njem tiči problem. Relativna permeabilnost se namreč močno spreminja z magnetno poljsko jakostjo (slika 5.1.3.4.3), zato magnetni pretok ni linearna funkcija magnetne napetosti.

Ugotovljeno samo potrjuje že znano dejstvo, da v primeru magnetnih krogov s feromagnetnim jedrom določamo magnetne količine iz magnetilnih karakteristik. Veljavnosti Ohmovega zakona za magnetni pretok pa to ne izključuje, saj Ohmov zakon za električne kroge velja tudi za nelinearne ohmske upornosti.