5.2 UPORABA MAGNETNIH UČINKOV

KAZALO

   

 

5.2.2 MAGNETNA SILA NA TOKOVODNIK

     
Poskus 5.2.2.1:

 

HITRE POVEZAVE

Magnetni sili med tokovodnikoma

 

SLIKA

Slika 5.2.2.1: Magnetna sila na tokovodnik

 

ANIMACIJA

Animacija 5.2.2.1: Magnetna sila na tokovodnik

 

VIDEO

Video 5.2.2.1: Magnetna sila na tokovodnik v magnetnem polju

 

VIDEO

Video 5.2.2.2: Sila na tokovodnik v magnetnem polju trajnega magneta

 

FOTOGRAFIJA

Fotografija 5.2.2.2: Sila na tokovodnik v magnetnem polju trajnega magneta

 

SLIKA

Slika 5.2.2.2: Magnetno polje pritiska na tokovodnik v smeri manjše gostote polja

 

ANIMACIJA

Animacija 5.2.2.2: Magnetno polje pritiska na tokovodnik v smeri manjše gostote polja

 

SLIKA

Slika 5.2.2.3: Pravilo leve roke

 

ANIMACIJA

Animacija 5.2.2.3: Pravilo leve roke

 

SLIKA

Slika 5.2.2.4: Kot med silnicami in tokovodnikom

 

SLIKA

Slika 5.2.2.5: Zvočnik

 

FOTOGRAFIJA

Fotografija 5.2.2.1: Zvočnik

 

VIDEO

Video 5.2.2.3: Zvočnik

 

VIDEO

Video 5.2.2.4: Določanje smeri magnetne sile na tokovodnik v magnetnem polju s pravilom leve roke

 
       
 

Na tokovodnik, ki je v magnetnem polju prečno na magnetne silnice, deluje magnetna sila.

Smer magnetne sile na tokovodnik je odvisna od smeri električnega toka in magnetnih silnic.

 

 
       
 

Vzrok magnetne sile na električni tokovodnik lahko ugotovimo na osnovi slik 5.2.2.2 a, b, c in d, ki prikazujejo posamezno (a in b) in skupno magnetno polje trajnega magneta in električnega toka (d).

     
       
 

Seštevanje obeh magnetnih polj ima za posledico slabljenje (razredčitev) magnetnega polja na eni strani ter krepitev (zgostitev) magnetnega polja in podaljšanje magnetnih silnic na drugi strani tokovodnika. Tako deformirano in na nek način »napeto« magnetno polje skuša vzpostaviti prvotno stanje − ravnovesje gostot in najkrajšo pot magnetnega pretoka (poskus 5.2.1), zato skuša izriniti tokovodnik, ki povzroča deformacijo polja.

     
       
 
► 

Vzrok za magnetno silo na tokovodnik je različna gostota magnetnega pretoka ob tokovodniku.

Smer magnetne sile na tokovodnik je iz gostejšega magnetnega polja v redkejše in je odvisna od smeri toka in smeri magnetnih silnic.

 

 
       
 

Pri ugotavljanju smeri magnetne sile na tokovodnik si iz praktičnih razlogov lahko pomagamo s tako imenovanim pravilom leve roke (sl. 5.2.2.3) ki pravi:

   
       
 
► 

Če položimo odprto dlan leve roke v magnetno polje ob tokovodnik tako, da prsti kažejo v smeri toka, magnetne silnice pa vstopajo v dlan, kaže iztegnjeni palec smer magnetne sile na tokovodnik.

 
       
 

Odvisnost velikosti magnetne sile na tokovodnik bi lahko ugotovili z merjenjem sile na vodnik pri različnih gostotah magnetnega pretoka in jakostih električnega toka. Ker so takšne meritve za naše zmožnosti težko izvedljive, se zadovoljimo z ugotovitvami znanstvenikov

     
       
 
► 

Magnetna sila na tokovodnik je premo sorazmerna z gostoto magnetnega polja, električnim tokom in dolžino vodnika v magnetnem polju pravokotno na magnetne silnice.

 
       
 
F  =  B · I · l
N
B(T); I(A); l(m)
   
 

Enačba: 5.2.2.1

   
       
 

Če vodnik ni pravokoten na magnetne silnice, moramo magnetno silo računati z dolžino projekcije vodnika, ki je pravokotna na magnetne silnice (sl. 5.2.2.4). Kako je z magnetno silo na tokovodnik, ki je vzporeden z magnetnimi silnicami, potem ni težko sklepati.

     
       
 
► 

Na tokovodnik, ki je v magnetnem polju vzporeden z magnetnimi silnicami, ne deluje nobena magnetna sila.

 
       
       
Primer  5.2.2.1:

 
       
Primer  5.2.2.2:

 
       
 

Magnetna sila na tokovodnik omogoča pretvorbo električne energije v mehansko. Do najbolj razširjenih tovrstnih pretvornikov, elektromotorjev, pa z ugotovljeno magnetno silo še ne pridemo, saj je sila na tokovodnik le premočrtna in za delovanje kakšnega stroja nepraktična.

     
       
 

Manjše magnetne sile pri manjših premikih tokovodnika so zato primerne za delovanje naprav, kot je npr. zvočnik (sl. 5.2.2.5).

     
       
 

Vodnik dolžine l je navit na nastavek membrane, nahaja pa se v magnetnem polju trajnega magneta. Ker je magnetna sila premo sorazmerna s tokom (en. 5.2.2), ki ga skozi zvočnik poganja ojačevalnik, bo premikala membrano v ritmu govora ali glasbe. Čim močnejši je tokovni signal ojačevalnika, tem večja je izmenična magnetna sila, tem večji zračni tlak ustvarja in tem glasnejši je zvočnik.