6.2 INDUKTIVNOST (L)

KAZALO

   

 

6.2.2 INDUKTIVNOST TULJAVE (L)

     
 

Magnetni sklep sicer ni privilegij le obravnavanih tuljav. Ustvarja ga tudi poljubna električna naprava z navitjem (transformator, elektromotor, rele, ...), kakor tudi preprost, ravni vodnik.

 

HITRE POVEZAVE

Induktivnost tuljave

 

SLIKA

Slika 6.2.2.1: Induktivnost tuljave

 

ANIMACIJA

Animacija 6.2.2.3: Induktivnost ravne tuljave ali toroida

 

ANIMACIJA

Animacija 6.2.2.1: Induktivnost ravne tuljave ali toroida

 

ANIMACIJA

Animacija 6.2.2.2: Izpeljava enačbe za induktivnost ravne tuljave ali toroida

 
       

 

► 
  

Lastnosti vodnikov, tuljav in navitij, da z električnim tokom ustvarjajo magnetni sklep, pravimo induktivnost (L).

 
       

 

Za elektrotehniško prakso je pomembno, kolikšen magnetni sklep ustvari električni tok ali kolikšna je induktivnost npr. tuljave.

   
       

 

►  

Induktivnost je določena z magnetnim sklepom na enoto toka, ki povzroča magnetni sklep.

 

  

     
 
 
  L     =
 ψ 
 I 
Wb/A = henri1 = H                 Ψ(Wb); I(A)
   
       
 
►  

Osnovna enota za induktivnost je Wb/A, imenujemo jo (H).

Magnetni tokokrog ima induktivnost 1 H, če s tokom 1 A ustvarja magnetni sklep 1 Wb.  

 
       
 

Zaradi znanih težav z obravnavo in računanjem nehomogenih magnetnih polj si oglejmo odvisnost induktivnosti toroidne (sl. 6.2.2.1a). Upoštevajoč enačbe dobimo:

   
 
L=
 N · Φ

I
=
 N · B · A

I
=
 N · μ · H · A

I
=
 N · μ ·
 I · N

l
A
I

Ž
=
 μ · N2 · A

l
   
 
 
 L μr · μo · 
N2 · A

ls
(H)     μo(Wb/Am); N = št. ovojev; A(m2); l(m)  
   
 

     Enačba 6.2.2.1

   
       
 
►  

Induktivnost tuljave je premo sorazmerna s permeabilnostjo, kvadratom števila ovojev in prerezom tuljave ter obratno sorazmerna z dolžino tuljave.

Induktivnost je snovno-geometrijska lastnost tuljave.  

 
       
 

Meritve so potrdile, da lahko z dobljeno enačbo kolikor toliko točno izračunamo poleg induktivnosti toroidne tuljave tudi dolge ravne tuljave (sl. 6.2.2.1b, ls lt). Za vse druge primere pa ima enačba 6.2.2.1 iz znanih razlogov le orientacijski pomen.

   
       
Primer 6.2.2.1:

 
 
       
Primer 6.2.2.2:

 
 
       
       
 

1 Henry, ameriški fizik