Fizikalne količine (veličine) in merske enote.  V uvodu smo nizali primere množine ali kolikosti fizikalnih količin (veličin):[1] temperature, globine, časa, električnega toka, moči, gostote magnetnega pretoka in električne napetosti. Temperaturo smo zapisali takole: 39,5 ºC; pregledneje bi to opravila enačba T = 39,5 ºC. Temperaturo označujemo s črko T; zapisali smo jo poševno, kar velja za vse fizikalne količine; za enačajem stoji številska vrednost ali mersko število; presledku sledi pokončno pisana merska enota oziroma enota. Na tak način bi zapisali še katero od količin: h = 90 m, I = 9,3 A, B = 0,5 gaussa ali Uef = 230 V. Za vsako fizikalno količino je izbran simbol oziroma okrajšava; simboli so mednarodno dogovorjeni, so pa tudi izjeme. Črk je žal premalo, zato se v posameznih disciplinah fizike isti simbol uporablja tudi za različne količine (ali tudi obratno). Mersko število je celo ali ulomljeno, največkrat pa decimalno in ga po potrebi zapišemo s faktorjem potence števila 10. Mersko število 0,000000324 je (zaradi številnih ničel) verjetno nepregledno, zato je zapis 3,24×10-7 vsekakor primernejši. Merska enota ima ime in simbol. Enota tlaka je paskal (pascal),[2] simbol pa je Pa. Primer: zjutraj je bil zračni tlak p = 102000 Pa = 1,02×105 Pa. Omenimo še predpone enot. Iz vsakdanjika ujamemo megadžule, gigaherce, kilovate, decilitre, miligrame, nanometre. Primer: celotna moč slovenskih elektraren je okrog 2 gigavata ali 2 GW ali 2×109 W.

[1] V slovenskem prostoru se uporabljata oba izraza: količina (v fiziki) in veličina (v tehniki). Prvi izhaja iz anglosaksonskega, drugi pa iz nemškega govornega prostora (quantity, die Größe). SSKJ daje tiho prednost količini, sicer pa označuje gesli s temle pomenom: »kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja«.

[2] Imenom nekaterih osnovnih in izpeljanih merskih enot botrujejo odlični fiziki. Blaise Pascal je bil francoski fizik in matematik in filozof.