Mednarodni merski sistem SI ima sedem osnovnih enot: kilogram (kg), meter (m), sekunda (s), amper (A), kelvin (K), kandela (cd) in mol (mol) ter več izpeljanih. Primer izpeljane enote je meter/sekundo ali m/s = m×s^-1 = m s^-1, ki je enota za hitrost. Ti enakovredni zapisi so primerni v tekstu, v samostojnih izrazih pa uporabljamo za deljenje tudi ulomkovo črto. Hitrost svetlobe v vakuumu bi v takšnem primeru zapisali tudi takole:

Zanjo pogosto navajamo približno vrednost 3×10⁸ m/s. Primer: od Zemlje do 384 000 kilometrov oddaljene Lune potuje elektromagnetno valovanje dobro sekundo. Nekatere izpeljane enote imajo tudi svoj simbol; ena takšnih je že omenjeni paskal (Pa). Če pravokotno na ploskev s površino S pritiska sila F, deluje nanjo tlak p = F / S. Enota sile je njuten (newton, simbol je N) in enota površine je m²; iz tega sledi: Pa = N/m². Tudi njuten je izpeljana enota; drugi Newtonov zakon pravi: če deluje na telo z maso m sila F, potem se telo giblje pospešeno s pospeškom a = F / m. Iz F = ma sledi N = kg×m/s², iz p = F / S pa še Pa = N/m² = kg/(m×s²). Verjetno že opažamo: fizikalne enačbe tkejo vezi med enotami.