Pisanje fizikalnih enačb.  Ko odpremo zasun, se množina tekočine v posodi manjša; gibalno količino in kinetično energijo telesa določata njegova masa in hitrost; ko skozi grelec teče električni naboj, se v grelcu sprošča toplota. To so primeri soodvisnosti fizikalnih količin. Ko jih v duhu eksperimentalnih ugotovitev in zakonov pretvorimo v matematični jezik, se količine znajdejo v določenih zvezah. Za matematika so pomembne bolj zveze kot take, za fizika pa morajo biti zveze uporabne in urejene z vidika količin, enot in števil. To drugačnost pokažimo pri odvisnosti hitrosti v od časa t pri prostem padu, v = v₀ + gt, kjer sta v₀ in g začetna hitrost in gravitacijski pospešek. Če vpeljemo spremenljivki V in T ter konstanti V₀ in G,

(te predstavljajo merska števila naštetih fizikalnih količin), dobimo enačbo, ki je razbremenjena merskih enot,

 
Zgradbi enačb fizika in matematika sta enaki; razlika je v tem, da ima fizik v enačbi količine (včasih tudi fizikalne konstante in števila), matematik pa ima v enačbi spremenljivke in konstante. Na tak način utegnemo vsako fizikalno enačbo spremeniti v matematično, vendar tega ne počnemo, temveč ravnamo s fizikalno enačbo tako, kot da je matematična. Ko smo pred korakom, da kaj izračunamo, dopišemo k merskim številom le še enote ter operiramo z njimi tako, kot to narekujejo matematične operacije.

Zgled 1. Vzemimo enačbo prostega pada! Pri zanemarljivem zračnem uporu se giblje telo enakomerno pospešeno s pospeškom g = 9,81 m/s². Če pade lončnica z balkona v petem nadstropju, z višine h = 16 m, bo na pločnik udarila s hitrostjo v = (2gh)^1/2. Þ  V samostojni vrstici bomo to zapisali tudi s kvadratnim korenom:

Vstavimo v formulo podatke:

Množenje velja za števila in enoti; metra se združita v kvadratni meter; korenita se tako mersko število kot enota.

Zgled 2. Vzdolž ravnega vodnika krožnega prereza je električni tok I = 90 A. Izračunajmo absolutno vrednost B vektorja gostote magnetnega pretoka v točki, ki je za d = 20 cm oddaljena od osi tokovodnika, če vemo za enačbo B = m₀I / 2pd! Þ

Kaj opažamo: razdaljo smo izrazili v metrih; število p se okrajša; okrajša se tudi enota amper; množenje in deljenje ostalih števil da vrednost 90×10^-6; sestavljena enota (V×s/m²) ima ime tesla (T) in predpona mikro je vredna eno milijoninko. Kot komentar: gostota 0,9 gaussa je skoraj štirikratnik gostote Zemljinega magnetnega polja ob ekvatorju. Vsekakor presenetljivo, saj smatramo tok sto amperov kot velik, Zemljino magnetno polje pa kot nekaj, kar morda ni ravno omembe vredno.