Definicije osnovnih enot.  Mednarodni merski sistem enot (SI) temelji na konvenciji o metru iz leta 1875 in se posodablja z odločitvami Mednarodnega komiteja (CIPM) in Generalne konference (CGPM) pri Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Parizu. Osnovna listina tega urada navaja poleg zgodovinskih dejstev tudi definicije osnovnih enot, primere izpeljanih enot, njihove simbole, seznam dovoljenih enot in odsvetovanih enot.[1] Evropska komisija je mednarodni sistem uzakonila; takšnega je privzela tudi R Slovenija.

Preden navedemo definicije osnovnih enot, povejmo, da terja njihovo razumevanje kar nekaj znanja fizike. Trivialna je le enota kilogram, ki sloni na masi izbrane uteži iz obstojne zlitine.[2] Kilogram je zanimiv tudi zato, ker je edina enota v SI, ki ima že v imenu predpono kilo. Glede na ostale zveni tako, kot da bi bil gram osnovna enota, čeravno ni.[3] Tudi amper je nekaj posebnega. Definiran je z magnetno silo, zato je v resnici izpeljana enota; zaradi številnih elektromagnetnih količin je s tem amper pridobil neke vrste častno mesto v družbi sedmerice.

Meter.  Meter je enota za dolžino. Meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu napravi svetloba v 1/ 299792458 sekunde.

Kilogram.  Kilogram je enota za maso. Kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma.

Sekunda.  Sekunda je enota za čas. Sekunda je trajanje 9192631770 ni svetlobe, ki jo izseva atom cezija 133 med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja. 

Amper.  Amper ali ampère je enota za električni tok. Amper je stalni električni tok, ki pri prehajanju skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega krožnega prereza, postavljena v vakuum v medsebojni razdalji 1 m, povzroča med njima silo 2×10-7 njutna na meter.

Kelvin.  Kelvin je enota za termodinamično temperaturo. Kelvin je termodinamična temperatura, ki je 1/273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode.

Kandela.  Kandela je enota za svetilnost. Kandela je svetilnost vira v določeni smeri, ki oddaja monokromatsko sevanje frekvence 540×1012 hercov, katerega energijska jakost v tej smeri je 1/683 vata na steradian.

Mol.  Mol je enota za množino (snovi). Mol je množina (snovi) sistema, ki vsebuje toliko osnovnih delcev,[4] kolikor atomov je v 0,012 kilograma ogljika 12.

[1] Včasih dopolnilni smatramo enoti za ravninski in prostorski kot. Radian (rad) je ravninski kot med dvema polmeroma, ki na krožnici odsekata lok z dolžino, ki je enaka polmeru. Steradian (sr) je prostorski kot stožca z vrhom v središču krogle, ki na njeni površini omejuje ploskev s ploščino, ki je enaka kvadratu kroglinega polmera.

[2] Mednarodni etalon za kilogram je leta 1889 potrdila Prva generalna konferenca za uteži in mere (CGPM) in se hrani v Mednarodnem uradu za uteži in mere v Sevresu pri Parizu.

[3] Zanimivost! V CGS sistemu se kapacitivnost kondenzatorja izraža (hecno!) v centimetrih; torej ne v faradih, kot to ve vsak ljubitelj elektrotehnike.

[4] Pri množini snovi v molih je potrebno navesti vrsto delcev (atomi, molekule, ioni, elektroni ali drugi delci ali skupine takih delcev).