Električni tok. Električni tok, kratko kar tok, pojmovno navaja na razne toke in pretoke: na vodni (pre)tok, masni tok, energijski tok, ... končno tudi na denarni tok. Kaj je vsem tokom skupno? Poglejmo! Zanima nas pretok vode na izviru. Podstavimo npr. desetlitrsko vedro. Če se napolni v 25 sekundah, je pretok studenca 10 l / 25 s = 0,4 l/s ali 24 l/minuto. Skozi leto pretok niha; več meritev preko celega leta bi dalo poprečni pretok. V elektro-omarici imamo števec dobavljene električne energije; letni obračun sporoča, da je bilo dobavljene 3650 kWh energije, da je bila poprečna dobava 10 kWh na dan, poprečen energijski tok pa 10 kWh / 24 h = 416,6 W. Avto je nemajhen letni strošek: 2000 € za gorivo, 400 € za zavarovanje, registracijo in cestnino, za tekoče vzdrževanje pa še 600 €; skupno 3000 €/leto. Mesečni družinski proračun je obremenjen z odtokom 250 €/mesec. Pri streli oziroma atmosferski razelektritvi je, npr. v 1 ms, skozi strelovod, strelovodni valjanec in ozemljilo v zemljo steklo 2,5 C elektrine. Poprečni električni tok strele je bil torej 2,5 C / 1 ms = 2500 C/s = 2,5 kA. V naštetih primerih smo izračunali poprečne toke: tok vode, energije, denarja ali elektrine. Ako bi studenec občasno presihal, je za vodovod manj zanimiv; kak mesec so stroški avtomobila nič € in tudi strela se v tisti milisekundi ni enako vedla; njen tok je bil v začetku (kot je to običajno) morda celo 10 kA. Na kaj opozarjamo: na čas opazovanja. Če bo ta ustrezno kratek, bo vernejša tudi informacija o toku. Pomembna je še naglasitev smeri in mesta (pre)toka, kot npr.: tok od tu do tja skozi drevored, tok iz posode skozi pipo, tok v hišo skozi okno. Če merimo tok Trebanjcev, ki po avtocesti prihajajo v Ljubljano, potem bo zjutraj ta verjetno pozitiven, tok teh istih Trebanjcev v Trebnje pa negativen.