Vrste električnih tokov. Nekaj električnih tokov smo omenili že v zgledih: tok elektronov v prevodni snovi, tok ionov v raztopini, tok strele v atmosferi; s tem pa še nismo izčrpali seznama primerov. Različni toki in poimenovanja so namreč vezani na določene električne in magnetne fenomene, ki jih še ne poznamo, zato o njih tudi ne moremo primerno spregovoriti, naštejemo pa jih vseeno lahko! Konduktivni tok srečujemo v kovinah in tekočinah, včasih tudi v plinih, sicer pa v medijih, v katerih je tok prostih nabojev sorazmeren sili, ki nosilce naboja potiska v gibanje. Konvektivni tok je tok prostih elektronov v vakuumski elektronki, v katodni cevi osciloskopa ali televizorja, tok nabitih prostih delcev v elektronskem pospeševalniku, tok strele, tok v fluorescentni cevi ali tlivki. Difuzijski tok srečamo v polprevodnikih, kjer se prosti naboji gibljejo od mesta višje k mestu nižje koncentracije. Polarizacijski tok je tok, ki je posledica mikroskopskega gibanja vezanih nabojev v dielektrikih; ta tok igra pomembno vlogo pri dielektričnem segrevanju. Amperove toke oziroma toke magnetizacije najdemo v feromagnetikih. Nosilci teh tokov so gibajoči nabiti delci v atomih; ti toki so vir magnetnega polja trajnih magnetov. Prve tri imenujemo prosti (makroskopski) toki, zadnja dva pa sta primera vezanih (mikroskopskih) tokov.