Enosmerni viri. Ravnokar opisanim virom rečemo enosmerni viri električne napetosti. Odlikuje jih časovno stalna napetost med elektrodama. O njih smo zaenkrat podali le osnovne fizikalne principe generiranja električne napetosti; kasneje, in ko bo to potrebno, bomo o njih povedali še kaj več.

Harmonični viri. Harmonično nihanje nas spremlja skoraj povsod. Nihalo stenske ure niha, v levo, v desno, periodično. Niha most, ki ga zažene veter ali kolona avtomobilov. Zanihamo gugalnico in jo ženemo z izmiki težišča. Nihajo tudi strune. Vse našteto so harmonična oziroma sinusna nihanja, pri katerih se odkloni od mirovne lege ravnajo po harmonični časovni funkciji. Če nam na nek način uspe to narediti tudi z električno napetostjo ali električnim tokom, potem rečemo, da sta ti količini harmonični količini. Resnično! Takšne so napetosti omrežnega trifaznega sistema in takšni so tudi toki skozi bremena. Frekvenca nihanja omrežnih napetosti je 50 Hz. Napetost ali tok zanihata 50-krat v sekundi; predznak vrednosti se spremeni 100-krat v sekundi.

Usmerniške naprave. Že vsakodnevno življenje nas srečuje z napravami, ki jih priključujemo na harmonično omrežno napetost in služijo energijskemu napajanju računalnikov, polnjenju baterij, napajanju audio in video naprav in podobno. Te usmerniške naprave oziroma usmerniki so posebna elektronska vezja, ki zmorejo sinusno omrežno napetost preoblikovati v enosmerno.

Funkcijski generatorji. Funkcijski generatorji so spet elektronska vezja, ki na svoj način zagotavljajo, da se vrednost napetosti med sponkama ali pa tok skozi sponki vira spreminja po določenem funkcijskem predpisu; govorimo o funkcijskem napetostnem in tokovnem viru oziroma generatorju.