Specifična
električna prevodnost. Ohmovo relacijo sorazmernosti toka in
napetosti prevodnega kanala bi bilo zaželjeno nadgraditi v empirično
enačbo. Korak v to smer je vpeljava specifične ali svojske
električne prevodnosti g,
ki povzema prevodniško lastnost snovi; njo določa kvocient gostote
toka (Jx) in jakosti polja (Ex):
V preglednici 1
so zbrane vrednosti svojske prevodnosti širokega spektra snovi; te
se najde na podlagi meritev toka in napetosti električno prevodnega
kanala dane geometrije in se jih običajno podaja za temperaturo 20
°C.
snov
|
g v S/m
|
|
|
srebro
|
61×106
|
baker
|
57×106
|
zlato
|
41×106
|
aluminij
|
35×106
|
jekla
|
< 10×106
|
konstantan
|
2×106
|
cekas
|
0,9×106
|
grafit
|
< 0,1×106
|
morska voda
|
3
- 5
|
germanij
|
2,3
|
zemlja
|
10-5
- 10-2
|
silicij
|
4×10-4
|
|
2×10-4
|
bakelit
|
10-9
|
steklo
|
10-12
|
|
10-15
|
vosek
|
10-17
|
Preglednica 1. Specifične
električne prevodnosti snovi. |
Kaže spomniti tudi na
superprevodnik (g
=
¥) in idealni izolant,
vakuum (g
= 0). Dolgujemo še manjšo
razširitev: če za električno prevodno snov ugotovimo, da ima enake
prevodniške lastnosti tudi v drugih dveh koordinatnih smereh, kar je
lastnost glavnine elektrotehniških materialov, moremo zvezo Jx
=
gEx smiselno
razšiti še z dvema enačbama in jih združiti v vektorsko enačbo:
Specifična
električna upornost. Prevodniško lastnost snovi se podaja tudi s
svojsko ali specifično električno upornostjo, ki jo
določa prejšnji recipročna vrednost:
|