Termični in fiziološki učinki gostote električnega toka. Gostota toka je v prevodni snovi pomembna, saj se nanjo navezuje termični učinek.[1] Pri večjih gostotah so višje tudi hitrosti gibanja nosilcev naboja, zato prihaja do češčih trkov, ki se kažejo v povečani notranji energiji oziroma temperaturi snovi. Pri gostoti do 4 A/mm² je termični učinek še sprejemljiv, pri večji gostoti pa je potrebno vodnike prisilno hladiti. Segreva se tudi zaslon, na katerega pada snop elektronov, segrevajo se fluorescentna svetila, itn. Termični učinek je lasten tudi mikroskopskim tokom (visokofrekvenčno segrevanje dielektrikov ali histerezne izgube v feromagnetnih jedrih električnih strojev).

Posebna tema je fiziološki učinek električnega toka na biološke sisteme (ljudi, živali in rastline). Gostoto električnega toka v človeku je potrebno primerjati z naravnimi (endogenimi) toki oziroma bio-električnimi toki, ki so posledica aktivacije tkiv, mišic, srca in možganov; gostota teh se giblje od sto mikro- do deset miliamperov/m². Vsiljen tok gostote sto miliamperov/m² že vpliva na spremembo lastnosti celic in tkiv in more služiti določenim terapevtskim namenom. Gostota toka do ampera/m² doseže nivo vzdražljivosti živčnih in mišičnih celic. Nad tem nivojem gostot so reakcije biološkega sistema lahko že kritične in nevarne: dihalne motnje, motnje ritma srca in podobno.