Nelinearen električni upor. Povsem drugače je z električno upornostjo ali prevodnostjo pri nelinearnih električnih uporih. Nekaj tega smo omenjali že ob Ohmovi odvisnosti; ta za njih ne velja, zato sta tudi električna upornost in prevodnost neumestni zadevi; edina opora je torej njegov diagram oziroma karakteristika U-I. Simbol nelinearnega upora je enak simbolu navadnega upora, ob katerem podamo (namesto enačbe) pač njegovo karakteristiko U-I.[1] Navkljub nelinearnosti priredimo upornosti in prevodnosti tudi njim, vendar v drugačnem smislu. Za to uporabljamo štiri nove pojme, statična upornost, statična prevodnost, dinamična upornost in dinamična prevodnost. Poglejmo si jih! Narišimo si nelinearno karakteristiko U-I (slika 6). 

Opažamo, da je karakteristika pri pozitivnih napetostih drugačna kot pri negativnih; torej spet nekaj, kar splošen nelinearen upor ločuje od linearnega. To pomeni, da mora biti simbol nelinearnega upora (elementa) izbran tako, da se ve, katera smer toka skozi element se nanaša na pozitivno ordinatno os; na sliki prevzema to vlogo zvezdica.[2] Statično prevodnost (upornost) v točki T₁, in podobno tudi v bližnji točki T₂, določa kvocient vrednosti toka in napetosti:

Statična prevodnost (ali upornost) je v vsaki točki na karakteristiki U-I očitno drugačna; to kažeta različna naklona premic 1 in 2. O dinamični prevodnosti (upornosti) govorimo takrat, ko nas zanima kvocient prirastka toka pri zelo majhnem prirastku napetosti (ali obratno); pišemo:

Dinamična prevodnost (upornost) ustreza naklonu premice 1-2. Če se bo napetost U₁ med priključkoma na takšnem elementu spremenila za vrednost DU₁, se bo tok I₁ spremenil za vrednost DI₁ @ G_din.(T₁,T₂)DU₁.